Neuporabniki Roga s protestom proti gentrifikaciji mesta

Skupščina neuporabnikov Centra Rog se je podala na protestni pohod po ožjem središču Ljubljane, da bi ob tretji obletnici rušenja Avtonomne Tovarne Rog znova opozorila na stanovanjsko vprašanje v prestolnici.

Z gentrifikacijo, kot akademski žargon označuje spreminjanje bivalnih predelov v turistične namene, najbolj izgubljajo prebivalci.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Na pohodu skozi Ljubljano so se protestniki med drugim ustavili pred novim Centrom Rog in vstopili vanj, policija in varnostniki jim tega niso preprečili. Med hojo po stavbi pa je prišlo do prerivanja med varnostniki in enim od protestnikov, ki so ga varnostniki pridržali in predali policiji. Po prerekanju med policisti in protestniki, ki so zahtevali izpustitev pridržane osebe, je v objekt vstopilo večje število pripadnikov posebne policijske enote. Po začetnem poskusu protestnike zadržati v objektu so jih policisti iz njega spustili.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Sloj, ki mesto jemlje drugim

Ob napovedi protesta na dopoldanski novinarski konferenci pred novozgrajenim Centrom Rog so spomnili na nekatere dogodke, ki so bili pokazatelj procesov, ki se dogajajo v mestu, kot je bila afera Stožice, kjer je »milijone evrov javnega denarja poniknilo v žepe zasebnikov, ki so nato opeharili tako podizvajalce kot prebivalce«.

A resnična narava teh procesov se je po njihovi oceni pokazala pred natanko tremi leti ob začetku rušenja nekdanje tovarne koles Rog, ko so »mestne elite uprizorile okupacijo nekega ozemlja«, kakšne so znane iz vojnih filmov. V tem so neuporabniki Roga prepoznali »novo obdobje odkrite, brezsramne in pospešene gentrifikacije Ljubljane«.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Na območju je zrasel nov Center Rog, pri katerem »so si 27 milijonov evrov vredno stavbo razdelile mestne elite in njihovi prijatelji«, to pa je za seboj potegnilo občutno zvišanje cen nepremičnin in najemnin v tem mestnem predelu.

»Za višje razrede je gentrifikacija 'posel', 'naložba' ali 'razvoj', za prebivalce iz delavskega razreda pa je to okupacija: en sloj ljudi z vsemi možnimi legalnimi in ilegalnimi sredstvi jemlje predele mesta iz rok prebivalcev, da jih spreminja v zasebne investicijske cone, ostali pa moramo pristati na njihove pogoje bivanja,« so izpostavili na novinarski konferenci.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Primer Palače Schellenburg

Kot podoben primer so omenili Palačo Schellenburg, nekoč spomeniško zaščiteni Kolizej, kjer so takratne oblasti odpravo spomeniškega varstva pogojevale z gradnjo operne dvorane, ki se ni uresničila. Z vsakim novim objektom je bilo podobno, prestolnica pa se je na ta način v dveh desetletjih spremenila v »kulturno izpraznjeno potrošniško kuliso za turiste« ter postala predraga za življenje velikega dela ljudi, ki v njej delajo, so poudarili neuporabniki Roga.

FOTO: Črt Piksi/Delo

Prepričani so, da tovrstno »rovarjenje po mestu« oziroma gentrifikacijo lahko ustavijo le meščani, kot so to dosegli pri načrtih z Bežigrajskim stadionom ali pri vila blokih na zelenih površinah Šišenskega naselja. Kot so še izpostavili, so namreč prebivalci glede na nedavno javnomnenjsko raziskavo evropske komisije vse manj zadovoljni z bivanjskimi pogoji v mestu, padlo je tudi zaupanje v dostopnost zdravstva in druge javne storitve. Medtem pa dejanja politike, kljub govorjenju o gradnji socialnih stanovanj, obdavčitvah nepremičnin in regulaciji kratkoročnega oddajanja, zaostajajo za dejanskimi potrebami ljudi.

Ker je po njihovi oceni čas, da se tovrstna sporna dejanja končajo, so se zvečer protestno sprehodili od Miklošičevega parka skozi mestno središče.

FOTO: Črt Piksi/Delo