Nemških zgledov pri nas ni pričakovati

Ljubljana – V Sloveniji priznanja o spolnih zlorabah otrok in mladostnikov po vzoru nemške katoliške cerkve ni mogoče pričakovati, saj takšnega pristopa Slovenska škofovska konferenca (SŠK) ne vidi kot primernega za preprečevanje in reševanje problematike.

Poudarjajo, da Cerkev v Nemčiji razpolaga z nekaterimi javnimi pooblastili v vzgoji in izobraževanju ter na področju socialne države, zato je obseg spolnih zlorab v Nemčiji večji oziroma institucionalno močneje pogojen.
 

»Pokazala bi se pripravljenost Cerkve, da se s problemom spopade«

Koliko se oziroma so se spolne zlorabe dogajale v Sloveniji, je težko oceniti, saj veliko zlorab ostane neprijavljenih. »Čeprav so nevladne organizacije in institucije na področju ozaveščanja naredile velike korake, je treba vedeti, da so takojšnji učinki zlorabe, ki jih trpi vsaka žrtev, torej sram, strah, stigma, nemoč, strah pred zanikanjem, najpogostejši vzrok, da nekatere žrtve ne zmorejo govoriti,« pravi Katja Bašič, predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, ki ne vidi razloga, zakaj tudi pri nas Cerkev ne bi pripravila takšnega poročila. To bi po njenih besedah pokazalo na pripravljenost Cerkve, da se loti problema.


V SŠK prijave obravnavajo tudi znotraj strokovne skupine za reševanje spolnih zlorab in od leta 2016 podatke objavljajo tudi javno v letnih poročilih. A podatki, ki jih SŠK navaja, so povedni že sami po sebi. Od leta 2009, ko je bila strokovna skupina ustanovljena, je obravnavala le dvanajst primerov domnevnih spolnih zlorab.

V vseh primerih so bili domnevni storilci mašniki oziroma diakoni. Žrtve v prijavljenih dejanjih so bile v petih primerih ženske in v sedmih primerih moški. V osmih primerih je šlo za starejše mladoletnike in v štirih primerih mlajše mladoletnike.
 

Spodbujajo prijavo zlorab, a ne vedno

Tiskovni predstavnik SŠK David Kraner pravi, da vse domnevne žrtve in njihove svojce strokovna skupina spodbuja, naj primere spolne zlorabe naznanijo pristojnim državnim organom. A Cerkev je letos v primeru suma kaznivega dejanja v župniji sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru, ko so umaknili tudi župnika, pojasnjevala, da v vseh primerih niso dolžni prijaviti suma kaznivega dejanja, še posebno takrat, ko domnevna žrtev temu izrecno nasprotuje in se noče javno izpostaviti.

»Prav in dobro je, da se o problemu spolnih napadov znotraj Cerkve pogovarjajo v strokovni skupini, vendar pričakujem, da takšna strokovna skupina sprejema sklepe in napotila o ozaveščanju svojih Cerkvenih strokovnjakov o učinkih in posledicah spolnih zlorab ter s tem ozavešča Cerkvene dostojanstvenike, vernike in tudi javnost o odgovornosti do otrok, vsestranski teži in problemih teh posledic,« pravi Bašičeva in dodaja, da mora biti spolna zloraba razkrita.

Govorjenje o tem, kako z »notranjim urejanjem« tega problema pomagajo žrtvi, je po mnenju predsednice Združenja proti spolnemu zlorabljanju in nekdanje kriminalistke preprosto sprenevedanje, saj se vsi zavedamo razgledanosti, znanja duhovnikov in njihovega poslanstva. Takšno ravnanje pa je spet postavljanje žrtev pred zid molka.