Nekdanji guverner, ki je dobil novo, dobro plačano službo v Bruslju in zato predčasno končal svoj mandat na čelu Banke Slovenije, je v sredo dobil izplačanih šest plač odpravnine. Na njegov račun je bilo nakazanih dobrih 75.831 evrov.

»Pogajanja o odpovedi ali znižanju odpravnine Boštjana Jazbeca so potekala, vendar dogovor ni bil dosežen,« potrjujejo naše informacije v Banki Slovenije. V Delu smo razkrili, da je bil zdaj že nekdanji guverner edini, ki je imel v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine v višini šestkratnika bruto povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih, tudi če se za odhod odloči sam.

Interni akti Banke Slovenije pa hkrati izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo, ne pripada.

Dileme in predlogi o izplačilu

Zato ker je omenjeno določilo o odpravnini v pogodbi o zaposlitvi neskladno z internimi akti Banke Slovenije, je bilo po naših informacijah med Jazbečevimi nekdanjimi kolegi, viceguvernerji, precej dilem, ali mu 75.831 evrov izplačati ali ne. Mnenja o upravičenosti izplačila, tako pravna kot stališča viceguvernerjev, so bila negativna, a ker dogovora o odpovedi ali znižanju odpravnine z Boštjanom Jazbecom ni bilo, je sklep o izplačilu podpisal viceguverner Primož Dolenc. »Ker Boštjanu Jazbecu po pogodbi o zaposlitvi odpravnina mora biti izplačana,« poudarjajo v Banki Slovenije.



Med predlogi nekdanjemu guvernerju se je pred tem sklepnim dejanjem po naših informacijah znašel tudi 12.000 evrov vreden račun za svetovanje, ki ga je v plačilu regulatorju bančnega sistema poslala odvetniška pisarna Čeferin.

S to pisarno Banka Slovenije sodeluje od oktobra 2015, z njo so podpisali pogodbo že pred hišno preiskavo v Banki Slovenije. Čeferini pa ji zagotavljajo svetovalne storitve in zlasti zastopanja pred sodišči.



Ta ista odvetniška pisarna pa Jazbeca zastopa tudi zasebno. In »sporni«, dvanajst tisočakov težek račun, je po neuradnih informacijah povezan prav z njim, saj je v predkazenskem postopku preiskave nepravilnosti ob sanaciji bank, zaradi katere so Banko Slovenije julija 2016 obiskali kriminalisti NPU.

Ti so, kot je znano, iskali dokaze o nepravilnostih pri sanaciji bank leta 2013 oziroma o tem, da je Banka Slovenija z zahtevanim izbrisom lastnikov delnic in obveznic Novi Ljubljanski banki (NLB) omogočila pridobitev 257 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi.

Jazbecu so po naših informacijah v Banki Sloveniji nakazali, da bodo omenjeni račun »problematizirali«, če v dogovor o odpravnini ne bo privolil. V komunikaciji z Banko Slovenije je Boštjana Jazbeca zastopal odvetnik Blaž Žibret. Nihče od vpletenih včeraj zadeve ni hotel komentirati.