Nekateri bi radi, da bi bila Slovenija Amerika

Ljubljana – Teroristični napadi in organizirani kriminal na stari celini je evropske voditelje pripravil do tega, da so sprejeli direktivo in uredbo, ki države članice Evropske unije zavezuje, da v nacionalnih pravilih prevetrijo orožarsko zakonodajo. Slovenija pri noveli zakona o orožju zamuja.

Tako v javnost kot na mizo ministrstva za notranje zadeve (MNZ) je prišla pobuda civilne iniciative, ki si želi v Sloveniji bolj ameriški sistem pridobitve orožnega lista in s tem več orožja, saj naj bi to državljanom prineslo večjo varnost. To med drugim opravičujejo z argumentom, »da se je varnost v Sloveniji v zadnjih letih drastično poslabšala«, kar vsekakor ne odraža dejanskega stanja, ki je razvidno iz policijske statistike o številu kaznivih dejanj. Raziskave tudi kažejo, da je Slovenija z varnostjo državljanov uvrščena v sam svetovni vrh.

Že en kos v napačnih rokah pomeni nevarnost

Nadzor, nabava in posedovanje orožja so glavna področja, na katera posega predlog novela zakona, poleg tega pa so zaostrili še prevoz in izvoz orožja v tretje države. Čeprav se zdi, da Slovenija kot država, kjer ni proizvodnje orožja in masovnega trgovanja, v tem delu ni tvegana, na MNZ poudarjajo, da že en kos orožja v napačnih rokah lahko pomeni tveganje za terorizem in kriminal, zato je zaostritev smiselna.

Za izvoz, tranzit in uvoz orožja v tretje države bo treba pridobiti predhodno mnenje posebne komisije. Orožna direktiva zahteva predvsem boljši nadzor trgovine s strelnim orožje, večjo sledljivost, določene ukrepe pri onesposobitvi in predelavi orožja, strožja pravila za nabavo orožja in civilno prepoved za nabavo najnevarnejših orožij. Po direktivi pa mora biti izboljšana tudi izmenjava informacij znotraj držav EU.

Če bo obstoječi predlog novele zakona šel skozi vsa sita, se bodo določena strelna orožja, ki so zdaj v dovoljeni kategoriji, prestavila v prepovedano kategorijo, kamor denimo spada vojaško orožje. Posest tega orožja je pod določenimi pogoji dovoljena le izjemoma.

Večji bo nadzor

Upravne enote bodo morale glede na predlog po novem vsakih pet let imetnike orožnih listin preverjati, ali izpolnjujejo določene pogoje, to je zadržek javnega reda in zanesljivost. Obetajo se natančnejši pogoji za hrambo zbirateljskega orožja, nadzor prepovedanega vojaškega orožja pa bo odslej lažji. Zgornja meja kosov streliva bo omejena na sto za vsak kos orožja.

Morda se na prvi pogled zdi, da je zaradi strogih pogojev v Sloveniji registriranega malo orožja, vendar to ne drži. Povprečje na državljana močno dvigujejo lovci, trenutno pa je registriranih okoli 140.000 kosov orožja. Največ prošenj za nabavo in posest orožja se nanaša na lov, sledijo pa šport, zbiranje, darovanje, do okoli 40 prošnjam na leto pa ugodijo tudi zaradi varnosti posameznika. A pogoji za pridobitev orožne listine zaradi lastne varnosti so strogi. Pogoji v tem delu se sicer skoraj ne spreminjajo.

Če nekdo pridobi ustrezno orožno listino, so pogoji za uporabo in nošenje, razumljivo, različni. Nekdo, ki ima orožje zaradi lastne varnosti, ga lahko, razen v izjemnih primerih (recimo obisk banke), primerno skritega ves čas nosi ob sebi.

Z legalizacijami končali

Orožje za šport in lov se lahko prenaša le od kraja shrambe do strelišča oziroma lovišča, prav tako je orožje za strel lahko pripravljeno šele tam. Enako je z oboroženimi varnostniki. Ti imajo lahko pištolo pri sebi le v času opravljanja službe, potem pa jo morajo odložiti na delovnem mestu in je ne smejo hraniti doma.

Orožno listino je, ob predpisanih pogojih, mogoče pridobiti tudi ob dedovanju, podaritvi, najdbi, zbirateljstvu, eno dovoljenje je izdano tudi za filmske potrebe.

V zadnjem desetletju so bile tri »akcije« legalizacije orožja, to pomeni, da je imetnik nelegalnega orožja brez posledic lahko pridobil ustrezne dokumente. O četrti legalizaciji na MNZ ne razmišljajo, saj je bilo priložnosti dovolj, prav tako novela zakona jasno določa, kakšen je postopek, če nekdo, denimo, najde orožje.