Nekaj je že talenta, a veliko je priprav in truda

Med letošnjimi 156 najodličnejšimi Zotkinimi talenti – v logiki, kemiji, biologiji, računalništvu, tehniki, modelarstvu, naravoslovju in raziskovalnih nalogah z 20 področij – je bilo 27 dvojnih, ki so prejeli zlato priznanje na dveh različnih področjih. Dve sta šteli celo za trojni. Luka Kavčič z Gimnazije Škofja Loka je bil zlat pri biologiji, kemiji in logiki, Tevž Lotrič z Gimnazije Kranj pa je bil državni prvak v logiki, prvi v drugi (to je težji) skupini v programiranju za srednje šole in tretji v tekmovanju iz znanja naravoslovja. Na evropski naravoslovni olimpijadi 2018 pretekli mesec v Ljubljani (z Gašperjem Koširjem in Luko Hadlom) pa je osvojil zlato medaljo.

Tevž Lotrič, dijak 2. letnika, ki že od 8. razreda osnovne šole vsako leto osvoji po tri odličja, je bil najbolj vesel svoje prve uvrstitve na nedavno mednarodno olimpijado. Avgusta ga čaka srednjeevropska matematična olimpijada na Poljskem, septembra še računalniška na Japonskem. »Za šolska tekmovanja sami rešujemo naloge, ki nam jih dajo učitelji, kot priprave na državno prvenstvo pa dva dni namesto pouka pod vodstvom mentorjev rešujemo naloge in sledimo poglobljenim razlagam. Za naravoslovno olimpijado, denimo, smo v celoti rešili eksperiment z ene prejšnjih, trikrat smo imeli skupne priprave, poleg tega pa še po dve do tri ure vsak teden v šoli. V resnici se pripravljaš vse leto, ko se uvrstiš na olimpijado, pa se priprave še povečajo,« je povedal. Bolj kot tremo čuti nekaj pritiska v tem, da zastopa državo in da se mora zato kar najbolje odrezati.

Na nedavni naravoslovni olimpijadi je tekmovala tudi Ana Meta Dolinar, dijakinja 3. letnika Gimnazije Bežigrad. Letos je osvojila drugo mesto na državnem tekmovanju iz logike in šesto na tekmovanju iz naravoslovja, vseh minulih odličij pa nima preštetih. Največ jih je s tekmovanj iz matematike in logike; samo v zadnjih letih je na teh dveh področjih po trikrat osvojila naslov državne prvakinje, zlata priznanja pa prejela med drugim še iz fizike, astronomije, računalništva in razvedrilne matematike. Za največji uspeh šteje bronasto medaljo na lanski lingvistični olimpijadi v Dublinu. V zadnjih tednih pred tekmovanji je kar precej stresno, priznava, pripravam pa običajno posveti po dve uri na dan. »Velikokrat mi sošolci pravijo, in to mi gre kar malce na živce – sreča tebi, ker si tako pametna! A se ne zavedajo, koliko dela je za mojimi uspehi. Zato se mi zdi pomembno poudariti, da nekaj je že talenta, a zelo veliko je priprav in vloženega truda,« je še dodalo dekle, ki trenira gorski tek in so ji všeč tudi tuji jeziki. »Rada se seveda družim s sošolci in počnem vse običajne stvari, kot je gledanje filmov,« je še dodala.


 

Bronastih je okoli 17.000

Na vseh tekmovanjih v organizaciji ZOTKS je letos sodelovalo okoli 55.000 otrok in mladih; 17.018 jih je za uspeh na šolskih in regijskih tekmovanjih, tudi v raziskovalnih nalogah, prejelo bronasta priznanja. Med 4708, kolikor se jih je uvrstilo na državna tekmovanja, jih je 672 prejelo zlata priznanja, 1250 pa srebrna. Na slavnostni prireditvi njim v čast v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma jih je nagovoril predsednik ZOTKS, profesor dr. Stanislav Pejovnik. »V znanju in raziskovanju je najpomembnejše, da se vse vede medsebojno prepletajo in se znajo dopolniti, zato ni nobene, ki bi ji lahko dali absolutno prednost. Svet bomo spoznali le, če bomo stvari sposobni videti široko, z zelo različnih pogledov,« je dejal ob zahvali staršem, ki jim omogočajo, da počnejo, kar jih veseli, in med štiri in pet tisoč mentorjem, brez usmeritev katerih bi težko dosegli uspehe.
 

Pomembno je, da je mentor pravi

Eden od mentorjev Anže Zupanec, učitelj matematike na gimnaziji v Piranu, je povedal, da je občutek ob uspehu učenca »super, vendar nimam ravno občutka, da bi pri tem sam kaj veliko naredil«. A ga je njegov učenec, tudi v njegovem matematičnem krožku, Mateo Filimonovič hitro popravil. »Ni bistvena samo motivacija učenca. Če je mentor pravi, bo iz učenca, ki bi sicer dosegel slabše rezultate, izvlekel nadpovprečne. Če te mentor vodi po pravi poti, je to skoraj pol poti do zmage,« je prepričan Zoisov štipendist, ki trenira atletiko in ga zanima psihologija. Tekmuje na najrazličnejših naravoslovnih področjih pa tudi v angleščini, zgodovini in geografiji. Letos se je, tudi zaradi bolezni, udeležil le tekmovanja razvedrilne matematike in logike, a je prejel zlato priznanje na obeh.

Najmlajši med letošnjimi zlatimi talenti je bil komaj šestletni prvošolček Tim Barišič, in to z enega bolj praktičnih področij tehnične kulture, konstruiranja z lego gradniki. »Sestavil sem vlak in železniško postajo,« je povedal. Medtem ko je z radovednostjo odpiral nagrado – še eno škatlo legic –, je njegova mama dodala, da je bilo vse zelo spontano. »Vpisal se je na krožek, se udeležil tekmovanj in bil pri tem uspešen. Zelo smo ponosni nanj,« se je veselila. Tako kot gotovo tudi vsi preostali starši, stari starši in mentorji v občinstvu Gallusove dvorane.