Nejevolja zaradi izmikanja Ferenca Horvátha

Ljubljana – Navkljub mnenju peterice pravnih strokovnjakov, ki so državnemu zboru pri morebitnem ugotavljanju prenehanja poslanskega mandata Ferenca Horvátha svetovali previdnost, saj podlage za odvzem mandata ni, v Levici menijo, da bi morali o (ne)združljivosti funkcij narodnostnega poslanca vsaj razpravljati, če že ne ugotoviti, da mu je mandat prenehal.

»Kljub načelnemu nestrinjanju je bilo zaznati možnosti, ki so jasne in izhajajo iz zakona o poslancih,« je o prenehanju mandata narodnostnemu poslancu povedal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec in dodal, da upa, da to ni zgodba, ki se je zaključila za zaprtimi vrati. Na naslednji seji mandatno-volilne komisije (MVK) v četrtek, 13. junija, bodo zato predlagali razširitev dnevnega reda. »Nekaj nezadovoljstva je zaradi tega, kako se poslanec izmika odgovornosti. Računamo, da bo podpora vsaj temu, da se odpre razprava, kakšna bo usoda morebitnega nadaljnjega postopka, pa bo šele nato jasno.« Vatovec ne verjame, da bi tvegali z morebitno presojo na ustavnem sodišču.



Da bi večina poslancev podprla sklep, kjer bi MVK presojala o razlogih za nezdružljivost funkcij poslanca Ferenca Horvátha in s tem začela s postopkom odvzema poslanskega mandata, kar so v Levici predlagali 16. maja, se na podlagi odgovorov poslanskih skupin zdi malo verjetno. O tem, da ni pravne podlage, je namreč svarila že zakonodajno-pravna služba, nekaj dni po tem pa tudi peterica pravnih strokovnjakov na posvetu v državnem zboru. Poslanci bodo dilemo o poslanskem mandatu Horvátha, ki je še vedno predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, pred tem pa je predolgo opravljal tudi funkcijo direktorja podjetja Minta, najbrž zaključili le z razpravo.

Podporo takšni točki so za zdaj napovedali v SD – prejšnji sklep Levice so podprli tudi v SAB, SMC in NSi –, saj menijo, da bi razprava prispevala k še večji zavezanosti poslancev, da navkljub morebitnim nedorečenim ali pomanjkljivim zakonodajnim določbam zaradi moralne – ne le zakonodajne – legitimitete v nedorečenostih ne iščejo opravičila za svoje napačno ravnanje, ampak ravnajo v skladu z najvišjimi moralnimi standardi, v konkretnem primeru pa tudi glede na dolgoletno prakso. Zaradi nejasnosti, ki jih je razkril primer, pa se je že več poslanskih skupin zavzelo za spremembe zakona o poslancih in zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Predsednik državnega zbora Dejan Židan je povedal, da je o potrebnih spremembah že govoril s pravosodno ministrico Andrejo Katič.