Nejasna tudi usoda ustavnih sprememb

Tako kot obstanek pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan je nejasno tudi, kdaj oziroma ali bo prišlo do dokončnega glasovanja o spremembi imenovanja sodnikov, ki se ga je lotila koalicija skupaj z NSi. Prvi razdelek ustavnega zakona je bil potrjen že 1. decembra na ustavni komisiji, nato pa so pred glasovanjem o drugem razdelku in amandmajih sejo prekinili zaradi odhoda poslanca madžarske manjšine Ferenca Horvátha. Glasov namreč ne bi bilo več dovolj.

Jožef Horvat, predsednik ustavne komisije in poslanec NSi, pravi, da je sprva načrtoval nadaljevanje seje najkasneje čez dva delovna dneva, da bi sprejeti predlog ustavnega zakona posredovali državnemu zboru za decembrsko sejo. A »ker koalicija ni imela zagotovljenih glasov« na ustavni komisiji – skupno imajo sicer več kot potrebnih 60 glasov –, so sledili pogovori s predstavnikom madžarske manjšine, ki je blizu SDS, ta pa spremembam izjemno močno nasprotuje.

Pričakovali so, da bo nadaljevanje seje nato sklicano v januarju, a Jožef Horvat zdaj pravi, da je treba upoštevati tudi nove okoliščine: »Ministrstvo za pravosodje je pripravilo 'sodniški' zakonodajni paket, tudi zakon o sodnem svetu, in naša logična pričakovanja so, da bo zakon upošteval določbe predloga ustavnega zakona. Zaradi trenutnih (kaotičnih) razmer na ministrstvu za pravosodje pa smo v situaciji status quo. Vprašljivo je zaupanje. Zaradi tega ne morem napovedati, kdaj bom sklical nadaljevanje seje ustavne komisije, saj to ni odvisno od mene.«

Pomemben bo zakon o sodnem svetu

NSi je namreč – kljub nasprotovanju v sodniških vrstah ter stisnjenim zobem koalicije in pravosodne ministrice – privolila v prenos imenovanja sodnikov iz državnega zbora na predsednico republike, a le pod pogojem sočasnih sprememb sestave sodnega sveta, ki ima v rokah celoten postopek. Želijo si, da bi se zakonske spremembe o sodnem svetu pa tudi člane sodnega sveta, ki jih voli državni zbor, potrjevalo z dvotretjinsko večino. Namesto sedanjih 11 pa bi sodni svet imel tudi 15 članov.

Vprašanje je torej, kdaj in kako bo sledilo spreminjanje zakona o sodnem svetu – dokler tega odgovora ne bo, bo, kot kaže, usoda omenjenih ustavnih sprememb obvisela v zraku. Prihodnji teden pa naj bi predsednik ustavne komisije Jožef Horvat sklical nadaljevanje seje ustavne komisije na temo uvedbe diskrecijske pravice ustavnega sodišča pri izbiri zadev, s čimer naj bi zagotovili hitrejše in učinkovitejše varstvo ustavnosti in človekovih pravic. Predlog je pripravilo pravosodno ministrstvo.