Neenotna praksa prizadene predvsem ranljive skupine

»Naslednje jutro, ko bosta prišla domov, med 7. in 8. uro pokličite patronažno službo zdravstvenega doma in jim povejte, da ste rodili,« je še vedno kar pogosto slišan napotek materam ob odpustu iz porodnišnice. Do tega, da se odgovornost za obveščanje patronažnega zdravstvenega varstva večinoma prelaga na matere in da ni enotne prakse v porodnišnicah, so kritični tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kot varuh človekovih pravic, ki ocenjuje, da s tem kršijo ustavno načelo enakega varstva pravic.

Pomanjkljivosti sistema, na katere patronažne službe sicer opozarjajo že več let, so deležne več pozornosti v javnosti po smrti sedemmesečne dojenčice, ki je z družino živela na Goričkem. Po tragičnem dogodku se je pokazalo, da o njenem rojstvu patronažna služba murskosoboškega zdravstvenega doma ni bila obveščena.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je obravnavo načina obveščanja patronažnih služb po odpustu iz porodnišnice začel leta 2023, torej pred tragičnim dogodkom, in prišel do zaključka, da je zaradi neenake prakse kršeno načelo enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. Po odgovorih iz 12 od 14 porodnišnic v državi (odzvali se niso v murskosoboški splošni bolnišnici in splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj) je namreč ugotovil, da so pristopi zelo različni.

V sedmih porodnišnicah je način odvisen od kraja bivanja matere – porodnišnice obveščajo le lokalne zdravstvene domove, nato patronažna služba kontaktira porodnico ter se dogovori za obisk na domu. Matere, ki živijo drugje, morajo same stopiti v stik s patronažno službo. »Postavlja se vprašanje, ali so v teh primerih lahko dosledno upoštevane določbe pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki kot standard dela zahteva zajem novorojenca v 24 urah po odpustu iz same bolnišnice,« je opozoril varuh, ki se sprašuje tudi, ali ne bi bilo ustrezneje, da bi bile za to odgovorne pristojne ustanove, ki bi s sodelovanjem lahko izboljšale sistem medsebojnega obveščanja.

Kot primer dobre prakse je ocenil ravnanje treh porodnišnic, ki obvestijo zdravstveni dom na območju bivanja porodnice. Za dve porodnišnici pa velja, da se morajo vse matere same dogovoriti za obisk patronažne službe.

Tudi termini in komunikacijska sredstva, ki jih uporabljajo, so različna – nekatere porodnišnice sporočajo na dan poroda ali naslednji dan, druge na dan odpusta, ene po interni pošti, druge z osebnim prevzemom patronažne službe, tretje po navadni pošti.

Ministrstvo za zdravje je pojasnilo, da skupaj z NIJZ naslavlja in ureja poenotenje načina obveščanja in digitalizacije prenosa občutljivih osebnih podatkov iz porodnišnice do patronažnih služb, vse aktivnosti naj bi bile v celoti končane najpozneje sredi leta 2025. Peter Svetina to sicer podpira, a ga skrbi, ker spremembe po njegovem mnenju potekajo prepočasi. »To je zelo pomembna tematika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj posledice organizacijske neurejenosti sistema običajno prizadenejo že tako ranljive skupine prebivalstva,« je stališče varuha.

Po razlagi NIJZ bi patronažna medicinska sestra morala otročnico in novorojenčka obiskati v 24 urah po prihodu iz porodnišnice, kar pa ni vedno mogoče, saj obveščanje ne poteka na način, ki bi zagotovil varno nadaljevanje obravnave. Zlasti ko porodnišnice obrazec za prijavo poroda pošiljajo po navadni pošti in traja več dni, da doseže naslovnika.