Ne ve, kako so se v njegovi torbici znašli srebrniki

Sojenje Milenku Hudorovcu, obtoženemu ropa 72-letnega Ivana Petriča, župnika iz župnišča Rovte Logatec, se počasi bliža h koncu. Sodišče je tokrat zaslišalo policistko, ki je pri Hudorovcu našla srebrnike, ki izvirajo iz župnišča. Hudorovac pa ne ve, kako so se znašli pri njem.

Včeraj je pred tričlanski sodni senat, ki mu predseduje ljubljanski okrožni sodnik Marko Justin, na prostor za priče stopila grosupeljska policistka Kristina Kočar Vovk. Spominjala se je, kako je obtoženi ob prihodu v policijske prostore za pridržanje v ljubljanskih Mostah vse, kar je imel pri sebi, zložil na mizo. Med predmeti je bila tudi že odprta kartonska škatlica za cigarete. Podrobnejši pogled v njeno notranjost je pokazal, da so bili v njej skriti srebrniki.



»Na njih je pisalo nekaj verskega. Glede na prebrano sem videla, da morajo izvirati iz cerkve,« je povedala policistka. Prav ti srebrniki, na katerih je pisalo krst, obtoženega povezujejo z ropom. »Še danes ne vem, kako je to prišlo v mojo torbico,« je zatrjeval v zagovoru.

Obtoženi naj bi ropal skupaj z že obsojenimi Stanislavom Mlakarjem, Stojanom Kovačičem, Darjanom Hudorovcem in Sandijem Brezarjem. Peterica naj bi župnika presenetila 30. januarja letos. Prisilili so ga, da jim je izdal, kje sta ključa pisarne in sefa. Prestrašeni župnik jim je izročil kuverte z denarjem, izmaknili so mu še pet srebrnikov.

Hudorovac ima na vesti še en rop župnika, in sicer Slavka Judeža iz Višnje Gore. V tem primeru ga je kazen že doletela, saj ga je sredi septembra tričlanski sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval sodnik Bernard Tajnšek, spoznal za krivega in ga obsodil na tri leta zapora. Obtoženemu takrat ni pomagal niti Boris Močnik, ki bi mu moral zagotoviti alibi za čas ropa višnjegorskega župnika v noči na 24. december lani. A pri tem ni bil kaj prida prepričljiv, saj se je natančno spomnil le, da je bil skupaj z njim pri Kočevskem jezeru »s 23. na 24.«, a je pozabil, katerega meseca. Kasneje je sodišču poslal pismo, v katerem je nanizal nekoliko več podrobnosti, a sodišča torej ni prepričal.
 

V zapor še en ropar​

​Močnik, ki se bo moral na sodišču kmalu zagovarjati še zaradi kaznivih dejanj nasilja v družini ter zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, pa je bil včeraj prav tako zaradi ropa obsojen na enoletno zaporno kazen. Na zadnji letošnji aprilski dan, okoli 15.05, je pred stanovanjskim blokom na Podgorski ulici v Kočevju napadel upokojenko, ki ji je pred tem sledil vse od bližnje Mercatorjeve trgovine. Od zadaj je pristopil do nje in ji poskušal iz rok iztrgati torbico. A ker mu je ni hotela dati, jo je porinil po stopnicah za vhodnimi vrati bloka. Nesrečna ženska je padla na tla in se pri tem poškodovala. Torbice tako, razumljivo, več ni mogla držati, kar je pomenilo, da je imel Močnik končno prost dostop do nje. V njej je med drugim našel 20 evrov gotovine, mobilni telefon, dva paketa piščančjih prsi, izvod Slovenskih novic ter dve mrežasti vrečki za sadje.



S priznanjem krivde je 32-letnik precej skrajšal kazenski postopek, kar mu je seveda sodišče štelo za eno od olajševalnih okoliščin. Tako kot tudi, da ima otroke. Ljubljanski okrožni sodnik David Špernjak mu je do pravnomočnosti sodbe zaradi ponovitvene nevarnosti pripor podaljšal, hkrati ga je tudi oprostil plačila stroškov kazenskega postopka. Tožilka Liljana Tomič je za obtoženega predlagala enoletno zaporno kazen, tudi zaradi njegovega priznanja krivde in praznega kazenskega lista (vsi njegovi grehi iz preteklosti so namreč že izbrisani iz kazenske evidence). »Jaz bi se vam zahvalil,« se je po izrečeni kazni obrnil proti tožilki. Je pa dejal, da bi preostanek kazni, nekaj več kot sedem mesecev, saj je od 5. maja v priporu, najraje odslužil v Ljubljani, saj se tam precej dobro počuti oziroma se je dobro »vklopil v okolje«.