Debata o (ne)ukrepanju ob shodu skrajne skupine

Shod skrajne skupine v središču Ljubljane, ki je pred kratkim pritegnila pozornost tudi z videoposnetkom, na katerem so na steber zvezali domnevnega migranta, še vedno buri javnost in politiko. Bi morala uporaba nacifašističnih simbolov postati kaznivo dejanje? Bi morala policija na predvečer volilnega molka hitreje ukrepati proti napovedanemu shodu okoli 70 posameznikov, ki so celo dvigali roke v nacistični pozdrav? Vse te dileme se bodo, kot kaže, še razčiščevale, saj naj bi koalicijski poslanci na seji državnega zbora že danes o tem povprašali notranjega ministra Boštjana Poklukarja.

Policija se namreč tudi nanj sklicuje glede tega, na kakšen način je ukrepala. Odločili so se namreč le za spremljanje tega neprijavljenega shoda – pričakovalo se je, da bi lahko s Prešernovega trga odšli tudi na druge lokacije. Bi ga lahko tudi preprečili skladno z 297. členom kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno spodbujanje in razpihovanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti? Zaradi morebitnega kršenja prav tega člena je že stekla preiskava po objavi prvega posnetka t. i. Slovenske obrambne straže (SOS), ki v slogu vaških straž »obljublja« varovanje pred domnevnim nasiljem prebežnikov.

»Ob zavedanju legitimnosti shodov in pomena demokratičnosti in pluralnosti družbe smo pri načrtovanju ukrepov zasledovali usmeritve ministrice in ministra glede proaktivne vloge države in posledično policije pri zagotavljanju pravice do mirnih protestov. Z izvedenimi ukrepi smo zagotavljali uresničevanje z ustavo zagotovljenih pravic do svobodnega izražanja ter do mirnega zbiranja in javnih zborovanj,« glede preprečitve shoda med drugim pravijo na Policijski upravi Ljubljana in se sklicujejo tudi na ustavno sodišče glede pravice do mirnega zbiranja.

S prisotnostjo policistov na kraju in sorazmernim stopnjevanjem ukrepov, upoštevajoč sprotne varnostne razmere, so – kot pojasnjujejo – ves čas shoda zagotavljali varno in učinkovito izvajanje policijskih nalog, tako pri varovanju javnega shoda kot pri vzdrževanju javnega reda in miru, dokler ni bilo to z uporabo pirotehnike kršeno. Ni pa bilo hujše ali množične kršitve javnega reda in miru.

Aktivnosti zdaj nadaljujejo v okviru predkazenskega postopka skladno z usmeritvami tožilstva – v primeru zaznanih in podanih vseh elementov kaznivih ravnanj pa napovedujejo ukrepanje.

V tem času je, kot rečeno, tudi zaradi zaznanih simbolov na shodu, kot je na primer simbol zloglasne tretje SS-tankovske divizije, znane po delovanju v koncentracijskih taboriščih, znova oživela debata o prepovedi nacifašističnih simbolov. To so znova predlagali v Levici in spomnili, da se je za to že pred šestimi leti zavzela Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Vsaj v poslanski skupini Gibanja Svoboda – pred letom dni so že začeli pripravljati osnutek predpisa, a je ta očitno zastal na ministrstvu – so temu naklonjeni, verjetno tudi v SD. Manj pa v opoziciji, SDS in NSi, kjer pri tem dodajajo nujnost prepovedi komunističnih simbolov.

Korak k zakonu proti poveličevanju nacizma in kolaboracije