Ne postanite žrtev ljubezenske prevare

Ste osamljeni in si želite ljubezni ter nekoga, ki vam bo v oporo in vas bo razumel? Ker imate popolnoma normalne želje, ste potencialen ranljiv pripadnik skupine ljudi, ki se lahko v dobri veri čustveno odzovejo na fotografijo lepotca ali lepotice na facebooku, ki se je znašel oziroma znašla v podobni življenjski situaciji, kot so sami. Dve osamljeni duši, ki upata in se najdeta na družbenem omrežju, ki omogoča povezovanje brez meja. To je lahko začetek manipulacije, čustvene zlorabe in celo materialnega oškodovanja.



Ljubezenskih prevar na družbenih omrežjih je vse več tudi pri nas, pravi Aleksandra Žibrat urednica spletnih strani in PR-koordinatorka z Združenja bank Slovenije. Žrtve so pogosto osamljene ženske, ki sprejmejo povabilo k prijateljstvu, ki ga pošljejo ovdoveli, ločeni ali osamljeni moški iz azijskih ali afriških držav. Ti so pogosto izobraženi, v ljubezni razočarani in imajo tragično življenjsko zgodbo. Tako se začne razmerje na daljavo, ki se poglobi še s pogovori po skypu in deljenjem pogosto ukradenih fotografij. Po več mesecih postane razmerje dovolj intimno in zaupanja vredno, da moški svojo izbranko prosi za denar.


 Razlogi so različni: lahko ima zdravstvene težave prevarant ali njegov otrok, pogosto pa obljubi, da bo prišel na obisk. Ženska želi pomagati in mu nakaže denar na račun, ki ga je prevarant navedel. Ta za izvedbo plačila velikokrat predlaga Western Union, ki ne omogoča sledenja denarju. S poglabljanjem čustvene zveze se prošnje za denar nadaljujejo – do trenutka, ko je ženska lahko že ob več deset tisoč evrov in spozna, da je bila žrtev skrbno načrtovane čustvene manipulacije in prevare. Žal prepozno, saj prevaranta ni mogoče izslediti, ker na facebooku ni razkril resničnih osebnih podatkov, njegove fotografije so bile lažne, akcije premišljene in dobro zmanipulirane. Prav tako ni mogoče povrniti denarja.

Banke v Sloveniji sicer imajo sistem odkrivanja sumljivih transakcij in črne liste računov, že uporabljenih v goljufijah. V tem primeru vas lahko banka na možnost prevare tudi opozori. Ker pa vsi potencialno goljufivi računi niso uvrščeni na črno listo, se na to ne kaže zanašati. Vsekakor pa se, če kaj posumite, lahko obrnete na svojo banko prek spletne aplikacije, klicnega centra ali videoklica. Zaposleni v bankah in hranilnicah so seznanjeni z aktualnimi prevarami. Banke redno izvajajo tudi preventivne akcije obveščanja o prevarah prek svojih spletnih bank, v poslovalnicah in prek cehovskega združenja.

Predvsem je pomembno, da se zaščitimo sami in da so naše odločitve in aktivnosti premišljene. Pri pogovoru po skypu lahko preverite resničnost sogovornika, da na list napiše vaše ime in vam ga pokaže. Preverite tudi, ali se morebiti njegove fotografije že pojavljajo na spletu in ali je morda na fotografiji nekdo drug. V komunikaciji bodite pozorni na doslednost zgodbe in dejstev, ki jih navaja. Za pomoč pri preverjanju podatkov se lahko obrnete tudi na agencijo Si-Cert, na naslov cert@cert.si.

Če menite, da ste na poti, da postanete žrtev opisane prevare, čim prej prekinite vso komunikacijo s prevarantom in se ne odzivajte na morebitno izsiljevanje. Morda tudi ukinete povezavo na facebook in ne odgovarjate na elektronska sporočila. Če ste prevarantu denar že nakazali, pa dogodek čim prej prijavite na policiji.