V nadaljevanju preberite:

Oktobra lani so mladi pri nas v povprečju dobili kar za 28 odstotkov nižjo neto mesečno plačo od povprečne plače vseh zaposlenih. Rekordna je bila razlika pri terciarno izobraženih, več kot 33-odstotna, najmanjša, 11-odstotna, pa pri osebah z največ osnovno šolo. Mlad človek z visokošolsko izobrazbo je, denimo, lani oktobra prejel 1216 evrov neto, starejši od 65 let pa 2093 evrov. Največ so zaslužili zaposleni med 55. in 64. letom: 2104 evre neto.

Tudi zato mladi Slovenci pod domačo streho ostajajo do 29. leta. To, meni Eva Kotnik, jasno kaže na pomanjkanje sistemskih rešitev in financiranja politik, ki bi mladim omogočile pravočasno in stabilno osamosvojitev. Najdlje doma vztrajajo hrvaški mladi (31,8 leta), najhitreje pa gnezdo zapustijo Finci – pri 21,4 leta. Tako sta lani pri nas s starši živela dva od treh mladih do 34. leta; pri Fincih je bilo takih le 16, pri Hrvatih celo 75 odstotkov.

Stanovanjska problematika je ena najbolj perečih tem mladih. Po Kotnikovi je njihov položaj na nepremičninskem trgu v veliki meri odvisen od gmotnega stanja staršev, kar mnoge ovira pri osamosvojitvi in ustvarjanju lastne družine: »Prav tako je treba obravnavati vprašanja prekarnega dela, nizkih plač in slabih delovnih razmer, ki mladim otežujejo načrtovanje dolgoročne prihodnosti.«