Ne le »Kdor ne skače ni Slovenc«, zdaj celo »Made in Slovenia«!

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je na Urad RS za intelektualno lastnino dne 12. 3. 2024 vložil predlog za registracijo blagovne znamke Made in Slovenia pod št. prijave 202470222.

V Društvu oblikovalcev Slovenje ocenjujemo, da gre za popolnoma nesprejemljiv predlog. Menimo, da bi sprejetje tega predloga omogočilo številne zlorabe in manipulacije ter povzročilo nepopravljivo škodo slovenskemu gospodarstvu, kulturi in najširši skupnosti. Pri Made in Slovenia gre namreč za geografsko oznako porekla in za generičen izraz, ki sam po sebi ne omogoča registracije znamke in bi takšno vlogo moral Urad RS za intelektualno lastnino že na samem začetku po uradni dolžnosti absolutno zavrniti.

Društvo oblikovalcev Slovenije je svoje mnenje o tej nameri dne 24. 5. 2014 poslalo na Urad RS za intelektualno lastnino, na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, na Gospodarsko zbornico Slovenije in na Spirit Slovenija. Trimesečni rok za vložitev ugovora poteče 12. 6. 2024.

Ugotavljamo, da je že samo sprejetje tega predloga v obravnavo sporno in še bistveno bolj problematično kot Hoferjeva registracija slogana »Kdor ne skače ni Slovenc«. Trdno smo prepričani, da bi morala država Slovenija sama ustrezno poskrbeti za nadzorovano regulacijo tovrstne označbe porekla. V kolikor bi bila uporaba »Made in Slovenia« regulirana, bi bilo smotrno, da regulacijo izvršuje za to pristojno ministrstvo ali kakšen drug ustrezni organ, ne pa naključni muzej, podjetje ali celo posameznik. Le tako bi namreč lahko strokovno in nepristransko preverjali kvaliteto in izpolnjevanje pogojev za uporabo geografskega porekla na posameznem področju.

Kot je razvidno iz napovedanih dejavnosti Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pa MAO z registracijo takšne blagovne znamke sledi povsem parcialnim ciljem z namenom primarne uporabe v tržne namene. MAO prav tako, čeprav še nima potrjene registracije, v javnih medijih nastopa kot že de facto lastnik blagovne znamke Made in Slovenia.

Načeloma se pojem blagovna znamka navezuje na izdelek ali storitev, ki je namenjena trgu, zaščita blagovne znamke pa pomeni zagotavljanje prepoznavnosti konkretne ponudbe v konkurenčnem tržnem okolju. To načelo pomeni, da se znamka nanaša na konkretno ponudbo in njen lastnik ali upravljalec je lahko le producent ali izdelovalec konkretne vsebine, ki je predmet zaščite. V primeru besednega sklopa Made in Slovenia Muzej za arhitekturo in oblikovanje ni ne avtor, ne producent in ne izdelovalec trgu namenjenih vsebin, kar seveda pomeni, da sploh ni upravičen do blagovne znamke, ki kakorkoli presega njegovo lastno identifikacijo.

Očiten namen prilastitve in privatizacije generične oznake geografskega porekla - katere raba bi morala biti prosto dostopna vsem upravičencem, ki svoje izdelke in storitve ustvarjajo v Sloveniji – je odraz zaskrbljujoče in vsesplošne erozije strokovne kompetenčnosti institucij, od ministrstev do uradov, ki so po definiciji dolžne zagotavljati urejenost, transparentnost in nadzor svojih področij.

Sama apropriacija generične označbe porekla Made in Slovenia s strani kateregakoli akterja po načelu »kdor prvi pride, prej melje« pa bi pomenila svojevrsten svetovni unikum. Nikjer na svetu namreč ni eksluzivno registriranih blagovnih znamk nacionalnega geografskega porekla (npr. Made in Germany, Made in USA, Made in Japan, Made in China itd.), razen v redkih in specifičnih izjemah (npr. Made in Italy), pa še to v omejenem obsegu, ko v to področje strokovno, strateško in nadzorovano poseže država.

Zaradi tega pozivamo vse deležnike, od Urada RS za intelektualno lastnino in gospodarstva do vlade (predvsem Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pa tudi Ministrstvo za kulturo), da preprečijo napovedano neupravičeno registracijo »blagovne znamke« Made in Slovenia in se lotijo strokovne in sistematične regulacije pojavnosti in pogojev uporabe splošne označbe izdelkov in storitev slovenskega porekla.

***

Društvo oblikovalcev Slovenija, zanj namestnik predsednika upravnega odbora Jani Bavčer