
Neomejen dostop | že od 14,99€
»Zamisel o združeni, svobodni in demokratični Evropi nima smisla brez temeljne pravice do izbire zavezništva,« je v pogovoru za Delo povedala nemška strokovnjakinja Stefanie Babst. Več kot 20 let je službovala na sedežu Severnoatlantskega zavezništva v Bruslju in je iz prve roke spremljala vstopanje novih držav.
Vse nove članice zavezništva, ki so se od leta 1999 pridružile druga za drugo, so se za korak odločile zavestno in po temeljitih pripravah, z odločitvijo ljudi in vlad. »Vse so bile zagnane in so hotele biti vzorne učenke,« je ocenila analitičarka, ki je bila v Natu med drugim pomočnica generalnega sekretarja za javno diplomacijo in voditeljica oddelka za strateške analize.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji