Nataša Pirc Musar v prednosti, a Logar še lahko upa

Po zadnji javnomnenjski anketi inštituta Mediana za Delo in Pop TV pred odločilno nedeljo polovica anketiranih napoveduje, da se bo udeležila predsedniških volitev. Med tistimi, ki pravijo, da bodo v nedeljo verjetno izbirali naslednika Boruta Pahorja, jih 51,7 odstotka odgovarja, da bodo na glasovnici obkrožili Natašo Pirc Musar. A ob upoštevanju intervala zaupanja je teoretično še vedno mogoče, da bi Slovenija dobila prvega desnega predsednika.

Javnomnenjski analitiki namreč ocenjujejo, da bo rezultat predsedniških volitev odvisen tudi od volilne udeležbe – čim večja bo, tem manj možnosti za zmago naj bi imel Anže Logar, in če upoštevajo le verjetne udeležence, volitve bodo namreč odločali tisti, ki gredo na volitve, je položaj glede na javnomnenjske ankete bolj negotov.

Po Medianinih podatkih se četrtina volivcev dokončno odloči v zadnjih treh dneh pred volitvami, pri čemer pa v drugem krogu predsedniških volitev ne bo taktičnega glasovanja, saj volivci ne bodo prehajali med kandidatoma. Kot rečeno, ključna bo volilna udeležba podpornikov obeh kandidatov.

»Z raziskavo vozimo do konca, vendar nam v megli svetijo žarometi do določene razdalje, ki jo omogočata interval zaupanja na eni strani ter končna udeležba na volitvah na drugi,« komentira rezultat Janja Božič Marolt, direktorica Mediane.

Po zadnjih podatkih, ki jih analizira, sta še vedno oba kandidata v intervalu zaupanja, torej so možnosti res še za oba, čeprav vodi Nataša Pirc Musar. »Oba kandidata sta ohranila svojo volilno podporo iz prvega kroga: Logar zdaj dobiva volivce Janeza Ciglerja Kralja, Nataša Pirc Musar pa večinsko vse druge. Za potencialno predsednico so iz prvega kroga nujni glasovi Milana Brgleza, ki se ji v raziskavi pripisujejo v celoti, večinsko pa tudi volivci Vladimirja Prebiliča in Mihe Kordiša, čeprav ti v manjši meri.« Na voliščih nedvomno lahko pričakujemo volivce Ciglerja Kralja, kar gre poleg zvestih volivcev SDS v prid Logarju, dodaja sogovornica, Pirc Musarjeva pa mora v volilne skrinjice pripeljati Brglezove, Levico in Pirate ali pomladansko Gibanje Svoboda. Njihova podpora v javnem mnenju ji ni dovolj, če se ne bodo tudi dejansko aktivirali. »Za mesto v predsedniški palači tokrat ne bo odločilen zadnji konec tedna samo za odločitev za ali proti, pač pa voliti ali ostati doma.«

Ponovitev scenarija iz leta 2007?

V prvem krogu predsedniških volitev je bila volilna udeležba 51,7-odstotna, torej okoli sedem odstotnih točk višja od volitev leta 2017.

V drugem krogu predsedniških volitev je prvi in drugi dan skupaj predčasno glasovalo 3,43 odstotka volivk in volivcev, kar je več kot v prvem krogu. Ali to pomeni, da bo skupna udeležba v drugem krogu volitev višja kot v prvem, na državni volilni komisiji ne želijo ugibati. Do zdaj je bila v drugem krogu sicer le enkrat višja volilna udeležba kot v prvem, in sicer leta 2007. Takrat je v prvem krogu slavil Lojze Peterle pred dvema levosredinskima kandidatoma. V drugem pa je zaostal za Danilom Türkom, ki je slavil.

Da bi lahko tudi tokrat gledali scenarij iz leta 2007 javnomnenjski analitiki napovedujejo že od začetka. Ko sta v drugem krogu Gibanje Svoboda ter SD podprli Natašo Pirc Musar, sta v tekmo dodali nekaj protijanševskega sentimenta.