Nasprotniki selijo bitko na ustavno sodišče

Na referendumu potrjena novela zakona o RTV Slovenija naj bi zagotovila popolno institucionalno in programsko avtonomijo naše največje kulturne in informativne ustanove, so trdili zagovorniki novele zakona, ki jo je junija letos sprejel državni zbor. A pot do uveljavitve novele bo dolga, napovedujejo nasprotniki zakona.

Trije dvojni porazi

Izbira nadzornikov in svetnikov je bila od sprejetja zdaj veljavnega tako imenovanega Grimsovega zakona leta 2005 v celoti prepuščena strankarski politiki. Strokovnjaki so že od začetka svarili, da veljavni zakon omogoča vdor politike v vodenje javnega servisa, najbolj izrazito pa se je to zgodilo v času tretje vlade Janeza Janše, ko si je stranka SDS podredila glavne vzvode odločanja na RTV Slovenija.

dr. Igor Vobič FOTO: Črt Piksi/Delo

Novela zakona namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta uvaja enoten organ, svet zavoda s 17 člani. Ob uveljavitvi novele zakona bo prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta, mandat generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu ter direktorjema radia in televizije, ki bodo do imenovanja uprave svoje funkcije opravljali kot vršilci dolžnosti.

Postopek za oceno ustavnosti

Pritožbo na ustavno sodišče je že večkrat napovedal generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, včeraj pa še predsednik programskega sveta Peter Gregorčič. Gregorčič je napovedal, da se bo še isti dan, ko bo zakon objavljen v uradnem listu, kar bo glede na rokovnik Državne volilne komisije konec januarja prihodnje leto, obrnil na ustavno sodišče.

Hegemonija liberalne politike in civilne družbe

»Izhodišče za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija že nekaj časa pripravljamo,« je priznal Gregorčič, pri tem pa izrazil željo, da bi o pobudi ustavno sodišče odločalo tudi vsebinsko. Taka vsebinska odločitev ustavnega sodišča, ne glede na njen izid, se mu zdi zelo pomembna, ker bo predstavljala pravila igre za v prihodnje.

»Programski svetniki in nadzorniki bodo lahko vložili pobudo za presojo ustavnemu sodišču in predlagali začasno zadržanje, da se razsodi, ali je zakon skladen z ustavo ali ne. Pri začasnem zadržanju bo ustavno sodišče preliminarno presodilo, ali lahko uveljavitev zakona pomeni nepopravljivo škodo. Če bi to ugotovilo, bi zadržalo uveljavitev novele in bi svetniki in nadzorniki ostali na svojih položajih,« pa pravna sredstva, ki so na voljo nasprotnikom novele zakona oriše Barbara Rajgelj, pravnica iz Zavoda za kulturo raznolikosti Open.

V bran nasprotnikov novele zakona je kampanji stopil ustavni pravnik dr. Matej Avbelj, ki je za Finance zapisal, da »zakon, tak, kot je, ne more prestati ustavnopravne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanja vsaj minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice«.

Na drugi strani pa v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je sodelovala pri pripravi novele zakona o RTV Slovenija, prav tako pa sodelovanja v referendumski kampanji, trdijo, da je sprejetje novele nujno za uresničitev temeljnih ustavnih pravic in načel, ki jih je v svoji sodni praksi že ničkolikokrat poudarilo tudi ustavno sodišče. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa je zapisala, da je poseganje v mandate mogoče, če za to obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih.