Nasilja nad starješimi več, kot kažejo podatki

Ljubljana - Nasilje nad starejšimi in tudi med njimi je vsakodnevni problem. Po podatkih policije je bilo samo lani več kot 5000 tovrstnih kaznivih dejanj zoper starejše. Toda Rožca Šonc, vodja projekta Starejši za starejše v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus), pravi, da je problem, večji, kot kažejo uradni podatki, ki so le vrh ledene gore.

Rožca Šonc poudarja, da je veliko tovrstnega nasilja zamolčanega, ker starejši tega ne priznajo, še posebno ker gre za nasilje, ki se najpogosteje dogaja znotraj družine.

Podobno pravi Jože Ramovš, predstojnik Instituta Antona Trstenjaka, institucije, ki se s preprečevanjem nasilja ukvarja že četrt stoletja: »Za tri četrtine trpinčenja starejših, od besednega do telesnega, ekonomske zlorabe, zanemarjanja, so krivi bližnji. Predvsem tisti, ki so oskrbovanci onemoglega, bolnega ali invalidnega družinskega člana.« Ramovš razlaga, da se veliko besednega nasilja in zanemarjanja zgodi tudi nehote, a iz različnih vzrokov. Na institutu za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje svojce  usposabljajo za razumevanje starosti in bolezni, jih učijo ustreznega komuniciranja s starejšimi človekom, tudi s krepitvijo njihove lastne kondicije pri oskrbovanju. Tovrstne tečaje, razlaga Ramovš, razvijajo že četrt stoletja. 

V programu Starejši za starejše, pravi Rožca Šonc, prostovoljke zaznajo nasilje pogosto že veliko prej, kot je o tem pripravljena spregovoriti žrtev. »Ugotovili smo, da so pogostejši obiski prostovoljk lahko dobra pomoč. Za opolnomočenje naših prostovoljk smo že leta 2013 sprejeli protokol ravnanj ob ugotovitvi nasilja in zlorabe. Moram pa tudi povedati, da lahko tudi prostovoljke v teh primerih doživijo nasilje.« 
Kaj bi morala država in družba narediti, da bi se ti nedopustni, nečloveški primeri učinkoviteje reševali? Predvsem bi se moralo o tem več govoriti in pisati ter poudarjati ničelno toleranco do nasilja in nasilnežev, poudarja Rožca Šonc.