Odkar je skladatelj Drago Ivanuša v odmevnem članku v Sobotni prilogi opozoril na težave bolnikov s krvnim rakom, med katerimi je tudi sam, in spomnil na nujnost nakupa naprave, s katero bi reševali življenja, so začeli hitro pritekati prispevki. A do končnega uspeha jih loči še približno pol milijona evrov.

Ljudi, ki jih je kruta bolezen hudo prizadela in za katere se ve, da njihova življenja visijo na nitki, pa naj se to po besedah Sama Zvera, predstojnika Kliničnega oddelka za hematologijo v ljubljanskem UKC, sliši še tako grozno, pomeni naprava, za nakup katere si prizadevajo, luč na koncu predora. Ob tem izpostavi Slovenca, ki bi moral biti že po vseh indikacijah mrtev, pa je danes prav zaradi novega načina zdravljenja tako imenovane celične terapije CAR-T ozdravljen in živi normalno življenje.

Terapija prihodnosti

»Iz bolnika vzamemo imunske celice, jih z virusnim vektorjem spremenimo, da postanejo ubijalske za točno tistega raka, ki ga ima bolnik. S pomočjo aparature jih razmnožimo, kot se, na primer, razmnožijo v bezgavkah. Naprava torej za dva do tri tedne postane bolnikova bezgavka in je v tem obdobju namenjena le enemu bolniku. Namnožene celice potem apliciramo v bolnika,« je opisal imunolog Alojz Ihan z Medicinske fakultete.

Po njegovem prepričanju je to terapija prihodnosti, ki jo bo morala imeti vsaka bolnišnica: »Prej ko se zanjo odločimo, več pacientov bomo rešili.« Na Madžarskem imajo štiri naprave te vrste, na Poljskem so jih kupili 40.
Ker je pri nas še ni, morajo celice poslati v tujino, v ZDA. Lani so opravili najmanj štiri takšne postopke, eden stane 240.000 evrov, je razkril vodja transplantacijske dejavnosti na kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana Matjaž Sever. Kot izhaja iz Ihanovih besed, je razmnoževanje celic dolgotrajno, zato bi z eno napravo na leto lahko zdravili le od 10 do 12 bolnikov. Pri nas je takih, ki bi jim lahko pomagali na opisan način in so izčrpli druge oblike zdravljenja, okoli 30. Optimalno bi bilo imeti tri take naprave, a si želijo dobiti najmanj dve. Proizvajalec naprave je že obljubil donacijo 30 specifičnih virusnih vektorjev.



»Ta naprava je orodje s katero lahko pripravimo skoraj katerokoli zdravilo na osnovi celične terapije,« je dejal Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Po njegovem je zdaj izjemna priložnost, da tudi v Sloveniji pridemo 'v špico' na tem področju raziskovanja in zdravljenja.

Ivanuša je dejal, da moramo kot družba podpreti znanost in ji zaupati: »Nihče od nas ne ve, kdaj se mu kaj zgodi. Dokler sem bil zdrav nisem imel pojma, kaj je to desiminirani plazmocitom. Zdaj pa se moram še kako zanimati za to, da sploh lahko preživim z danes na jutri.«
 

Sestanek upanja

Po javnih objavah so se zganili tudi na ministrstvu za zdravje in včeraj na opisano temo sklicali sestanek. »Ta je bil težak, nemalokrat sem dobil vtis, da je namen vse prej kot pomagati, kot največji zdravnik po duši pa se je izkazal predsednik vlade Janez Janša, ki je našim sogovornikom naročil, naj se najdejo sredstva za projekt. Iskanju rešitev je bila naklonjena tudi državna sekretarka Alenka Forte,« je vtise orisal Zver.



Upa, da se bodo stvari premaknile z mrtve točke in verjame, da bi k temu lahko pripomogel tudi Janez Poklukar, ki je problem kot generalni direktor UKC dobro spoznal: »In bi tako na lep način začel ministrovanje.«