Namesto »predelave« v kurilno olje jih pustimo gniti

V Sloveniji s koruzo za zrnje zasejemo do 40.000 hektarov njiv, lani je njen pridelek prvič v zadnjih tridesetih letih presegel deset ton na hektar, še vedno pa ne izkoristimo stranskega produkta pri pridelavi koruze, koruznih oklaskov, ki zgnijejo na poljih, čeprav imajo po oceni stroke velik energijski potencial kot obnovljivi vir energije (OVE).

Če bi namreč uporabili oklaske z vseh 40.000 hektarov, to po navedbah Darje Repnik, strokovnjakinje za vode in tla ter vodje projekta oklaskov na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pomeni energetski ekvivalent 26 milijonov litrov kurilnega olja.



»Z uporabo koruznih oklaskov bi lahko kmetijska gospodarstva postala v celoti ali pa vsaj delno energetsko neodvisna,« še ocenjuje NLZOH. Toda OVE so po njihovem še vedno premalo vključeni v slovenski energetski sistem, zato razni kmetijski rastlinski ostanki predstavljajo zgolj rastlinske odpadke.
 

Sedem partnerjev, pet poskusnih kmetij

NLZOH v sodelovanju z več partnerji v projektu Koruzni oklasek kot OVE razvija tehnologijo pridelave in predelave koruznih oklaskov, ki bi spodbudili kmetije k izrabi rastlinskih odpadkov kot vira energije. Vodilni partner je Žipo – živinoreja in poljedelstvo iz Lenarta, poleg NLZOH pa v projektu sodelujejo še mariborska Kmetijsko-gozdarska zbornica, Kmetijski inštitut Slovenije, Interkorn, ProFuturus in BŠ Maribor. Poskusi potekajo pri vodilnem partnerju ter na kmetijskih gospodarstvih Anite Števanec, Boštjana Kranerja, Mateja Korošca in Franca Horvata.



Analize, ki so jih opravili v sklopu projekta, so po oceni NLZOH pokazale, da je koruzni oklasek primeren za izrabo kot OVE. Oklasek predstavlja 7,5 odstotka mase celotne koruze, pri odstranitvi iz okolja ni nobenega tveganja za porušitev naravnega ravnovesja, njegova kurilna vrednost pa je primerljiva s kurilno vrednostjo lesne biomase.



In kolikšna je pripravljenosti naših kmetov, da bi imeli oklaske kot lasten OVE? Repnikova pravi, da se kmetije vedno bolj zanimajo za alternativne OVE, med katerimi so tudi koruzni oklaski: »Predvsem je za kmetije zanimivo, da jim to gorivo zraste kar na lastnih poljih. Projekt je bil za zdaj predstavljen na kmetijskih gospodarstvih v severovzhodni Sloveniji in zanimanje je bilo tam veliko.« O višini investicije v izrabo oklaskov kot OVE je ta hip še prezgodaj govoriti, saj gre, kot pravi Repnikova, za individualne rešitve: »V prvi vrsti potrebujemo stroj, s katerim poberemo koruzne oklaske z njive, nato pa še ustrezno kurilno napravo.«


 

Vrednosti klora in žvepla pod dovoljenimi

Na omenjenih petih kmetijskih gospodarstvih so v dveh letih skupaj posejali osemnajst hibridov koruze, pri vsakem pa merili pridelek zrnja in oklaskov. Da bi ugotovili ustreznost hibridov, so poleg laboratorijskih meritev določanja kurilne vrednosti oklaskov po veljavnih standardnih metodah in v skladu z uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo merili tudi vsebnosti klora in žvepla. Uredba deli trdna goriva glede na kurilno vrednost, vsebnost klora in vsebnost nevarnih snovi, to je živega srebra, kadmija in železa, v pet razredov. V prvem so, denimo, snovi, ki imajo do 25 megadžulov neto kurilne vrednosti na kilogram, klora v suhi snovi manj kot 0,2 odstotka, živega srebra manj kot 0,02 miligrama na megadžul, kadmija manj kot en miligram na kilogram in žvepla v suhi snovi manj kot 0,2 odstotka. Uredba med drugim omenja sosežig nenevarnih odpadkov, kamor sodijo tudi koruzni oklaski, tudi v srednjih in velikih kurilnih napravah. Po oceni NLZOH lahko »s predelavo in točno določenimi deleži različnih frakcij dobimo kakovostno trdo gorivo«.



Vrednosti klora in žvepla v analiziranih vzorcih so bile vse v dovoljenih mejah: vrednosti klora v suhi snovi so se gibale med 0,082 in 0,15 odstotka, vrednosti žvepla v območju pod 0,02 do 0,097 odstotka, neto kurilna vrednost pa je znašala okrog 17 megadžulov na kilogram.