Nakupovalni vodič: kako izbrati kakovostna živila?

Slovenija je bogata s kakovostnimi živili in izvrstnimi recepturami, s katerimi lahko brezskrbno popestrimo jedilnike. Usmerjanje v domače je nedvomno trend sodobnega časa, s katerim podpiramo našo gospodarstvo in si hrkati na naših krožnikih zagotovimo svežo in sezonsko hrano. 

Čeprav smo majhni, se lahko pohvalimo z izjemno ponudbo okusov, na katere vplivata tako geografska raznolikost države kot zgodovinski vpliv, ki je skozi leta izoblikoval našo gastronomijo. Tudi ponudba na trgovskih policah je velika in ni vedno preprosto izbrati izdelka, ki bi ustrezal vsem kriterijem kakovosti. Kako opraviti nakup, s katerim bi dobili neko dodatno zagotovilo? Da so na primer živila proizvedena v skladu s specifikacijami geografskega območja, kjer so proizvedena, in da se izbran izdelek resnično navezuje na tradicionalne recepte ali postopke.  Preverite, katere označbe so vam lahko v pomoč.

Med kupovanjem različnih živil se lahko zanesemo na tri zelo pomembne označbe sheme kakovosti, ki so predpisane z evropskimi uredbami.  FOTO: Aljoša Rebolj

Poznate te tri evropske označbe shem kakovosti hrane?

Med kupovanjem različnih pridelkov in živil se lahko zanesemo na tri zelo pomembne označbe, ki so preverjeno zagotovilo kakovosti – na evropskem trgu veljajo skupne, evropske sheme kakovosti, ki so predpisane z evropskimi uredbami. To so:

"zaščitena označba porekla",

"zaščitena geografska označba",

"zajamčena tradicionalna posebnost".

Sheme kakovosti so namenjene kmetijskim pridelkom in živilom s posebnimi lastnostmi oziroma značilnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave, tradicionalnih receptov ali postopkov ali pa presegajo predpisano kakovost, pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja.

Proizvajalci, ki se želijo vključiti v shemo kakovosti, morajo upoštevati jasno določene pogoje, in če želijo uporabljati zaščiteno ime proizvoda, morajo pridobiti certifikat. Certificiranje pomeni, da neodvisna kontrolna organizacija pri posameznem proizvajalcu kontrolira upoštevanje vseh predpisanih pravil proizvodnje in drugih pogojev, opredeljenih v zaščiti.

Proizvajalci morajo pridobljeni certifikat obnoviti enkrat letno. Certificirani proizvodi so označeni z nacionalnim oziroma evropskim znakom sheme kakovosti.

Uradni nadzor nad shemami kakovosti izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Po čem se razlikujejo vse tri sheme kakovosti

(Pre)poznavanje vseh treh označb shem kakovosti vam bo olajšalo nakupe, hkrati pa boste pridobili tudi novo znanje o naših tradicionalnih izdelkih in proizvodih ter se tako z vsakim obrokom približali tradiciji, ki so jo v naše kuhinje vpeljali naši predniki.

"ZAŠČITENA OZNAČBA POREKLA"

"Zaščitena označba porekla" je shema kakovosti, ki zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Kot "zaščitena označba porekla" se zaščitijo imena tistih proizvodov, ki so najtesneje povezani z geografskim območjem, na katerem se proizvajajo, saj geografsko območje vpliva na njihove lastnosti.

Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju, prav tako pa morajo s tega območja izhajati tudi uporabljene surovine. Njihova proizvodnja je geografsko omejena.

Živila z označbo sheme "zaščitena označba porekla". FOTO: Aljoša Rebolj

Izdelki, ki nosijo označbo "zaščitena označba porekla": sir Tolminc, Piranska sol, Bovški sir, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, sir Mohant, Kočevski gozdni med, Kraški med, Nanoški sir*, Istrski pršut*, Oljčno olje Istra.

* Proizvod je zaščiten, vendar za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.

"ZAŠČITENA GEOGRAFSKA OZNAČBA"

"Zaščitena geografska označba" je evropska shema kakovosti, ki zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri "zaščiteni označbi porekla". Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti.

Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo z drugega območja. Razlika z "zaščiteno označbo porekla" je predvsem v tem, koliko surovin mora izvirati z geografskega območja in kolikšen del proizvodnega postopka mora potekati v določenem geografskem območju.

Živila z označbo sheme "zaščitena geografska označba". FOTO: Aljoša Rebolj

Izdelki, ki nosijo označbo "zaščitena geografska označba": Kraški pršut, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko-prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Kraška panceta, Ptujski lük, Slovenski med, Kraški zašink, Kranjska klobasa, Prekmurska šunka, Jajca izpod Kamniških planin, Štajerski hmelj, Šebreljski želodec.*

* Proizvod je zaščiten, vendar za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.

"ZAJAMČENA TRADICIONALNA POSEBNOST"

"Zajamčena tradicionalna posebnost" je evropska shema kakovosti, s katero se zaščiti predvsem receptura ali način priprave ali njegova sestava. Te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

Živila z označbo sheme "zajamčena tradicionalna posebnost".  FOTO: Aljoša Rebolj

Izdelki, ki nosijo označbo "zajamčena tradicionalna posebnost": Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi, Belokranjska pogača, Slovenska potica.

Ko boste naslednjič zavihteli s kuhalnico …

… bo iz vaših loncev zadišalo po pristnih slovenskih kulinaričnih zgodbah. S pomočjo vseh treh označb, "zaščitena označba porekla", "zaščitena geografska označba" in "zajamčena tradicionalna posebnost", boste lahko brezskrbno izbirali živila, ki bodo vaše kulinarične podvige obogatila s pristnimi tradicionalnimi okusi. Hkrati pa boste vedno imeli pravo zagotovilo kakovosti. Brez slabih približkov.

Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano