Nakupovalni avtobus je šel v pozabo. Prihaja kolesarski!

Mislinjska dolina – Po več kot treh desetletjih, odkar je med Celjem in avstrijskim Labotom (Lavamündom) k severnim sosedom po kavo, riž, čokolado in pomaranče Slovence zadnjič peljal nakupovalni avtobus, bo med slovensko in avstrijsko Koroško znova vzpostavljena čezmejna avtobusna povezava. Štrekna bus, tridesetsedežni avtobus s prikolico za dvajset koles, bo čez mejo prvič zapeljal 1. maja.

Vozil bo med Velenjem, Gornjim Doličem, Mis­linjo, Slovenj Gradcem, Otiškim Vrhom, Dravogradom in kopalnim jezerom v Labotu (Lavamündu) na avstrijski strani, je povedal Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije Koroška (RRA Koroška). Avtobus je dobil ime po Štrekni, priljubljeni kolesarski poti po Mislinjski dolini, ki se uvršča med infrastrukturno najbolj urejene kolesarske poti v Sloveniji, saj poteka po delu trase opuščene železnice med Velenjem in Otiškim Vrhom.
Štiriindvajset kilometrov dolga kolesarska pot, ki je zaradi varnosti primerna tudi za družine z otroki in starejše kolesarje, je dobila podaljšek na avstrijsko stran in bo skupaj dolga kar približno 70 kilometrov.



»V Labotu bodo kolesarji lahko prestopili na avtobus s prikolico za kolesa, ki jih bo popeljal višje po Labotski dolini, kjer poteka med Slovenci zelo priljubljena kolesarska povezava z oznako R10,« je opozoril Zajc. Kolesarji se bodo sami odločali, kje bodo vstopali na Štrekna bus ter v katero smer bodo kolesarili. Na RRA Koroška jih le opozarjajo, da na odseku od Kovtrovega mosta pred Dravogradom do dravograjske avtobusne postaje še ni urejene kolesarske steze, zato je treba ta del prevoziti po zelo prometni regionalni cesti, odsvetujejo pa kolesarjenje med Velenjem in Gornjim Doličem, skozi sotesko Huda luknja, kjer kolesarske poti še ni.


 

Predor za kolesarje

Na Mestni občini Velenje so pojasnili, da bodo kolesarsko povezavo, dolgo dobrih devet kilometrov, zgradili do leta 2023. »Na terenu trenutno poteka parcelacija zemljišč, nato se bodo začeli odkupi. Investitor je Direkcija RS za infrastrukturo. Mestna občina Velenje bo za gradnjo kolesarske povezave namenila sredstva, do katerih je upravičena iz dogovora za razvoj regij,« so sporočili iz kabineta velenjskega župana Bojana Kontiča.



Naložba, pri kateri sodeluje tudi sosednja občina Mislinja, je ocenjena na 10,2 milijona evrov, od tega za velenjski odsek 6,6 milijona evrov. S tem denarjem bodo obnovili opuščene železniške predore in zgradili enega novega ter več nadvozov in mostov čez Pako. Kolesarska steza, ki bo Velenje povezala s Koroško, bo kar šestkrat prečkala reko. Kolesarjem bo omogočila, da se bodo skozi sotesko varno pripeljali do Gornjega Doliča, kjer bodo vstopili na Štrekno in nadaljevali pot do Dravograda, kjer se Štrekna križa z mednarodno Dravsko kolesarsko potjo.


 

Petzvezdično doživetje

V nasprotju s Štrekno, namenjeno rekreativcem, je Dravska kolesarska pot primerna za zahtevnejše in bolj izkušene daljinske kolesarje. Velja za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. Nemški kolesarski klub ADFC jo je pred štirimi leti ocenil s petimi zvezdicami, kar je najvišja mogoča ocena v Evropi. Pot se začne v bližini izvira reke Drave na Toblaškem polju v Italiji, nadaljuje po avstrijski Koroški, kjer poteka glavni del, vstopna točka na slovenski odsek Dravske kolesarske poti pa je v Dravogradu. Po 145 kilometrih v Središču ob Dravi vstopi na Hrvaško. V smeri proti Varaždinu se po 63 kilometrih konča v kraju Legrad, kjer se Mura izliva v Dravo.



Peter Paco Wrolich, nekdanji vrhunski profesionalni kolesar, zdaj vodja Dravske kolesarske poti v Avstriji: »Na Dravski kolesarski poti skozi Avstrijo naštejemo v sezoni od 150 do 170 tisoč kolesarjev. Med njimi je veliko Nemcev in Nizozemcev, ki si želijo nadaljevati vse do Varaždina. A čez mejo v Slovenijo nadaljujejo redki, ker pot še ni v celoti urejena. Kolesarji nočejo niti slišati, da bi del prevozili po glavni cesti, moti jih tudi zahtevnejši vzpon v bližini Podvelke.« A če nočejo v klanec, lahko med Podvelko in Falo sedejo na vlak in se mu izognejo. Na to možnost bosta že letos v obeh krajih opozarjali tudi informacijski tabli.


 

Nov, manjši splav na Dravi

Uroš Rozman, RRA Koroška: »Na slovenskem delu Dravske kolesarske poti v občinah Maribor, Ruše, Muta in Radlje ob Dravi pospešeno gradimo manjkajoče odseke in ob njej povezujemo turistične ponud­nike. Imamo tudi novo karto z več kot sedemdesetimi ponudniki v Sloveniji in na Hrvaškem, ki jo je izdal Zavod za turizem Maribor - Pohorje, partner v projektu.« Ker kolesarjev na slovenskem delu poti še ne preštevajo v tisočih, kakor to počnejo naši severni sosedje, turistično ponudbo prilagajajo manjšim skupinam. Tako bodo Koroški splavarji, ki imajo splavarski pristan pred Trbonjskim mostom na Muti, junija prav zaradi kolesarjev splavili še en manjši splav, primeren za prevoz desetih potnikov. Prilagajajo se tudi Slovenske železnice, ki bodo poleti med Mariborom in Pliberkom prevažale kolesarje in njihova kolesa.



Na RRA Koroška so prepričani, da bo regija čez nekaj let postala vrhunska kolesarska destinacija. Ne le zaradi Štrekne in Dravske kolesarske poti, ampak tudi zaradi ponudbe v gorskokolesarskem parku v Jamnici nad Prevaljami. Ponuja kolesarjenje v podzemlju Pece, več kot dvajset kilometrov urejenih poti v single trail parku Jamnica ter vzpon na Peco s kabinsko žičnico in nato 12-kilometrski spust po najdaljši t. i. flow trail progi v Evropi. Gora Peca na avstrijski strani in vas Jamnica na slovenski bosta konec junija gostili kolesarski festival Black hole Enduro, na katerem pričakujejo približno dvesto tekmovalcev v disciplini enduro z vsega sveta.