Naklonjeni predlagani noveli zakona o pomoči gospodarstvu

Pomoč bodo dobili tudi zasebna društva in zavodi, vsi subjekti iz kmetijstva in ribištva, gospodarska interesna združenja, zbornice in sindikati.

Galerija

Obseg pomoči gospodarstvu se širi. FOTO: Uroš Hočevar

STA

6. 10. 2022 | 16:09

6. 10. 2022 | 17:10

10:14

A+A-

Državni zbor je danes obravnaval predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, s katero se širi obseg pomoči. Podporo so napovedale vse poslanske skupine. Gospodarski minister Matjaž Han je novelo označil za sporočilo gospodarstvu, da so njegov partner in mu želijo pomagati.

Han je v predstavitvi v DZ poudaril, da so v novelo vključili pomembne novosti, ki bodo blažile posledice energetske krize za gospodarstvo. Med ključnimi novostmi je navedel podvojitev sredstev pomoči s 40 milijonov evrov na 86 milijonov evrov, od tega bo šest milijonov namenjenih za namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada.

Pomoč bodo po novem dobili tudi zasebna društva in zavodi, vsi subjekti iz kmetijstva in ribištva, dodatno pa še gospodarska interesna združenja, zbornice in sindikati. Za pomoč pa ne bodo mogli zaprositi subjekti, ki imajo kot glavno dejavnost registrirane finančne in zavarovalne dejavnosti, je dejal Han.

Z novelo zakona želi vlada obenem povišati delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena, in sicer s prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči.

GZS obžaluje, da je sporna izjava ostala v noveli zakona o pomoči gospodarstvu

»Na Gospodarski zbornici Slovenije smo razočarani nad tem, da je v noveli Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina, ki ga je danes sprejel Državni zbor, ostalo določilo, ki od prosilcev za pomoč zahteva podpis izjave, da upravičenec cene svojih proizvodov oziroma storitev, zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina, ni dvignil za več kot 10 odstotkov. Podjetja, ki so člani GZS, tako izjavo razumejo kot nezaupnico gospodarstvu in kot nerazumna birokratska omejitev, ki bo marsikatero podjetje odvrnila od prošnje za pomoč,« je sprejem novele komentiral predsednik GZS Tibor Šimonka.

Vsako podjetje mora kot dober gospodar zagotoviti stabilno poslovanje, zato je povsem normalna podjetniška praksa, da poskušajo višje stroške pretopiti v višje cene. Vendar na poslovanje podjetij danes ne vplivajo le višji stroški energentov, ampak tudi višji stroški materiala in dela. Zato v tem trenutku ni jasno, kako bo država na podlagi te sporne izjave preverjala deleže stroškov energentov v ceni izdelka oziroma storitve.

Poleg tega ne razumemo, dodajajo na GZS, zakaj ministrstvo za finance, ki je predlagatelj te določbe, pri njej vztraja, četudi ta ni del začasnega okvira Evropske komisije in je ta ne predpisuje. Izjava je nepotrebna tudi v luči dejstva, da podjetja, v skladu z danes sprejeto novelo, sama nosijo cenovno tveganje do dvokratnika dviga cene električne energije in zemeljskega plina – čeprav smo delodajalska združenja predlagala znižanje tega faktorja na 1,2. Sporna izjava predstavlja tako še dodatno omejitev, saj podjetjem onemogoča, da bi vsaj tisti del povišanja cen energentov, ki ni krit z državno pomočjo po tem zakonu (torej do dvokratnika dviga cene električne energije in zemeljskega plina), vključila v prodajno ceno svojih izdelkov ali storitev.

GZS že od samega začetka tvorno sodeluje pri pripravi ukrepov za pomoč gospodarstvu. Neprestano poudarjamo, navajajo, da mora biti ta pomoč hitra in ciljana, tako kot je vlada to storila za pomoč gospodinjstvom. Kljub obljubam, ki so bile dane že spomladi, pa danes še vedno nimamo jasnega okvirja pomoči za gospodarstvo. Novela zakona, ki je bila sprejeta danes, je kljub zadržkom zaradi sporne izjave le prvi korak. Ostale oblike pomoči pa še niso dorečene. Krizna skupina, za katero smo se predstavniki gospodarstva in vlade dogovorili na srečanju 5. septembra, je sicer z delom začela prejšnji teden, vendar se bojimo, da rešitve ne bodo pripravljene do konca meseca, kot je bilo sprva rečeno. Med tem pa so podjetja v stiski, ker ne morejo načrtovati poslovanja, saj ne znajo predvideti stroška energentov. Nekatera že omejujejo proizvodnjo, kar se bo prej ali slej reflektiralo tudi na trgu dela, v kolikor država ne bo sprejela ukrepov subvencioniranega čakanja na delo oziroma skrajšanega dela.

Država, ki ima tako visoko stopnjo industrializacije, kot ga ima Slovenija, bi morala bolj zaupati in prisluhniti gospodarstvu, še piše Šimonka. Zavedati bi se morala, da je pomoč gospodarstvu posredna pomoč prebivalstvu, ker gospodarstvo finansira pomoč prebivalstvu in ker ohranitev podjetij pri življenju pomeni tudi ohranitev delovnih mest.

Poziv gospodarstvu, naj ne podpisuje pogodb z distributerji

Matjaž Han, gospodarski minsiter. FOTO: Jure Eržen

Izvajalec pomoči bo javna agencija Spirit Slovenija. Ta bo izdala aplikacijo na katero se bodo lahko gospodarstveniki prijavili med 1. in 15. novembrom. Izrecno bi rad povedal, da gre za sredstva v letošnjem letu, za naslednje leto pa vlada pripravlja druge ukrepe, ki so vezani tudi na EU, je po razpravi v DZ v izjavi za medije pojasnil Han.

Gospodarstvo je obenem pozval, naj za naslednje leto ne podpisuje nobenih pogodb z distributerji. Vlada skupaj s predstavniki gospodarstva namreč pripravlja nov nabor ukrepov, s katerimi bo država pomagala podjetjem preživeti morebitno zaostritev energetske krize v prihodnjih mesecih in letu 2023. Rešitve, ki bodo pripravljene predvidoma do začetka novembra, gredo v smeri blaženja visokih cen energije, zagotavljanja likvidnosti ter ohranjanja delovnih mest, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Dodatno bo v petek Slovenski podjetniški sklad objavil paket ugodnih kriznih likvidnostnih sredstev v višini 32 milijonov evrov. Za posojila bodo lahko zaprosila mikro, mala in srednje velika podjetja v likvidnostnih težavah, zaradi epidemije covid-19 ali pa zaradi razmer na področju oskrbe z energijo, je še dodal minister.

Nekdo bo moral plačati nižje cene elektrike

Odzivi poslanskih skupin

V poslanski skupini SD so prepričani, da so ukrepi za pomoč gospodarstvu več kot nujni, obravnavana novela pa nadgrajuje ukrepe, ki jih je DZ uzakonil prejšnji mesec, je pojasnila poslanka Bojana Muršič.

Predlagano novelo soglasno podpirajo tudi v poslanski skupini Levica. Država mora narediti vse, kar je v njeni moči, da se naše gospodarstvo v tej krizi ne zlomi, da ne pride do zaprtja podjetij in armade delavcev, ki bodo v tem primeru ostali brez dela, je dejala poslanka Nataša Sukič.

Poslanec Tine Novak (Svoboda) je ob napovedi podpore predlagani noveli izpostavil, da vse državne pomoči, ne glede na to, kako so potrebne, dobrodošle in pametne, na dolgi rok problematike ne bodo mogle rešiti tako učinkovito, kot to velja za ukrepe, ki bodo težavo resnično rešili pri vzroku. Zato podpirajo prizadevanja vlade za konkretnejše ukrepanje na evropski ravni na trgih z električno energijo in plinom.

Poslanec Franc Rosec (SDS) se je strinjal, da gre za nadgradijo že sprejetega zakona. Kot je opozoril, v Sloveniji s plinom nismo samooskrbni, medtem ko smo z električno energijo samooskrbni med 80 do 85 odstotki. In mislim, da se moramo vsi vprašati, kje je ta energija danes, zakaj ni v Sloveniji, kje je, je poudaril.

Podporo noveli so izrekli tudi v poslanski skupini NSi, saj, kot je pojasnil poslanec Jožef Horvat, v NSi podpirajo kakršno koli pomoč gospodinjstvom, posameznikom in gospodarstvu. Ob tem pa je opozoril na preveliko frekvenco noveliranja tega zakona, ki bo prispevala k slabi predvidljivosti poslovnega okolja.

V parlamentu 1. junija 2022. FOTO: Jure Eržen

Dopolnilo NSi

V NSi so na podlagi predloga Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) vložili dopolnilo, s katerim bi črtali določilo, da mora upravičenec v vlogi za dodelitev pomoči priložiti izjavo, da ni vključil dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v ceno svojih proizvodov oz. storitev. Menijo, da gre za nepotrebno administrativno oviro, s katero bi se zgolj omejilo črpanje sredstev pomoči.

Han predlagano dopolnilo razume, a ga ne podpira. Kot je opozoril, dvig cene ni posledica samo višjih cen energije, ampak tudi višjih vhodnih cen surovin.

Po vladnih navedbah se že kažejo prvi znaki učinkovanja sprejetih ukrepov za omilitev posledic draginje. Kot ocenjuje Umar, je vlada z ukrepi ublažila rast inflacije za 2,3-odstotne točke. Če ne bi bilo ukrepov vlade, bi bila inflacija septembra 12,3-odstotna, tako pa je bila pri 10 odstotkih. Kot pravijo na vladi, so k temu največ prispevali ukrepi na področju regulacije cen elektrike in plina, regulacije naftnih derivatov in znižanje DDV za nekatere energente.