Največje žrtve covida oskrbovanci domov za starejše

V danes objavljenem poročilu organizacije Amnesty International (AI) za lansko leto so na splošno izpostavili, da je pandemija covida-19 najbolj prizadela tiste, ki so že desetletja zatirani zaradi neenakosti, zanemarjanja in zlorab. V odzivanju na covid-19 pa so nacionalni interesi prevladali nad mednarodnim sodelovanjem. Izpostavili pa so tudi področja, kjer je Slovenija obšla varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Kot so za Slovenijo poudarili uvodoma, so pristojne službe prosilcem za azil večkrat zavrnile dostop do mednarodne zaščite, begunce in migrante pa da so prisilno vrnili na Hrvaško. Pandemija covida-19 je močno prizadela oskrbovance domov za starejše, v katerih je bilo največ smrtnih žrtev. Obregnili so se tudi v protivladne proteste, kjer so zaznali kršitve pravice do svobode zbiranja in izražanja.

Kazni za protivladne plakate

»Med protivladnimi demonstracijami med majem in decembrom je policija izvajala naključna preverjanja identitete ter pridržala in kaznovala nenasilne protestnike zgolj zaradi nošenja protivladnih plakatov. Novembra je oblast občutno zvišala globe za organiziranje in udeležbo na javnih shodih v nasprotju s splošno prepovedjo zbiranja, ki je s prekinitvami veljala večino leta,« piše v poročilu AI za leto 2020.


Prosilcem za azil, ki v iskanju mednarodne zaščite poskušajo v državo vstopiti na nereguliran način, še naprej ni bil dovoljen dostop do azila in so bili prisilno vrnjeni, pogosto v skupinah, nazaj na Hrvaško.

»Takšni kolektivni izgoni so v nasprotju z načelom nevračanja, ki državam prepoveduje vračanje v državo, kjer obstaja resna nevarnost kršitev človekovih pravic. Varuh človekovih pravic je novembra kritiziral ravnanje oblasti glede stotin prosilcev za azil, ki so bili v nečloveških razmerah pridržani v Centru za tujce v Postojni, nekateri pred deportacijo na Hrvaško. V tem času so obstajala poročila o razširjenem nasilju in zlorabah hrvaške policije,« so poudarili.
 

Smrti v domovih za starejše

Pravica do zdravja je bila po oceni AI v Sloveniji najbolj kršena oskrbovancem domov za starejše. Tam je namreč umrlo skoraj 60 odstotkov vseh bolnikov s covidom-19. Pandemija je tako daleč najbolj prizadela prav starostnike.

Kot so še zapisali, so morali domovi za starejše sami ustanoviti lastne izolacijske enote, ki niso imele prostora, tehnične opreme in usposobljenega osebja in zato bolnikov niso mogli ustrezno zaščititi, hkrati pa so tvegali, da bodo okužili tudi druge stanovalce in osebje.


Ministrstvo za zdravje je avgusta objavilo nov osnutek zakonodaje o dolgotrajni oskrbi starejših za obravnavo vprašanja nezadostnih nastanitvenih in oskrbnih zmogljivosti za naraščajočo starejšo populacijo.
 

Samo ja pomeni ja

Poročila omenja tudi opredelitev posilstva v kazenskem zakoniku, ki temelji na uporabi sile, grožnji s silo ali prisili, in ne na privolitvi, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic. V okviru širše reforme kazenskega zakonika je ministrstvo za pravosodje predlagalo odpravo uporabe sile kot pogoja storitve kaznivega dejanja, vendar predlog ni temeljil na modelu soglasja.
 

Romska diskriminacija

Kot vsako leto do zdaj so po oceni AI pri nas Romi še vedno diskriminirani v primerjavi z drugimi državljani. »Romi so se še naprej spopadali z razširjeno diskriminacijo, visoko stopnjo brezposelnosti in socialno izključenostjo. Številni so še naprej živeli v ločenih naseljih z neustreznimi bivanjskimi pogoji, brez pravne varnosti nastanitve in brez dostopa do vode, elektrike, sanitarij in javnega prevoza,« je še ena mednarodna kritika na račun naše države.