V nadaljevanju preberite:

Špela Kuralt se je z Milanom Ninićem pogovarjala o Božičkovi tovarni daril, kjer vsako leto obdarijo več kot tisoč otrok. O stiskah, ki jih vidijo od blizu vsako leto, ko osebno dostavljajo darila, in otroškem veselju nad eno samo skodelico.

December diši po sveže pečenih piškotih in kuhanem vinu. Lučke, ki razsvetljujejo okrašena mesta, svetijo dlje in globlje kot zgolj v kote temnih ulic. Ljudje se srečujejo s tistimi, ki jih imajo najrajši. Čeprav je zunaj mraz, je to najtoplejši čas v letu. Žal ne za vse. Preveč ljudi in otrok ima namesto prave pečene goske, okrašenega drevesca in družbe ljubljene babice zgolj vžigalice. Včasih ne potrebujejo veliko, morda le nekaj besed, objem in kakšno iz srca dano malenkost, da še preden ugasne zadnja vžigalica, tudi zanje zagori plamen upanja.

Prav upanje na lepše praznike, prihodnost in boljši svet poganja najsrčnejšo tovarno pri nas. Gostuje na celjskem Glavnem trgu, v njej pa so že prazniki. Vsak dan pridne roke prostovoljcev in tistih, ki so se odločili, da bodo sami izbrali, kaj bodo poklonili pomoči potrebnim otrokom, v Božičkovi tovarni zavijajo darila. Vsak lahko pomaga. Na spletni strani tovarne izbereš otroka, mu kupiš darilo, v katerem morajo biti sladke dobrote, šolske potrebščine ali ustvarjalni materiali, higienski pripomočki, družabna igra in knjiga, nato pa ga prideš zavit. Lahko daruješ tudi denar in darilo kupijo Božičkovi pomočniki – prostovoljci društva Enostavno pomagam, ki jih vodi Milan Ninić. Pravi, da če bi bili samo drug drugemu človek, bi bil svet lepši. Da to drži, vidi vsak december, ko z gasilci in policisti na domove pomoči potrebnih dostavljajo darila za otroke.