Najboljša preventiva je zgled odraslih, a ta velikokrat ni dober

Številni razpravljavci skupne seje državnozborskih odborov za izobraževanje, znanost in mladino ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so opozarjali na pomanjkanje avtonomije šol, problem permisivne vzgoje in problemov zaradi tehnologije, hkrati pa poudarjali pomembnost preventive in pogovorov. Morebitne ukrepe in predloge normativnih sprememb bo pripravila medresorska delovna skupina, ki so jo ustanovili na začetku maja.

Infografika Delo

Člani odborov so po večurni razpravi med drugim ministrstvu za vzgojo in izobraževanje naložili, naj preuči zakonodajo in predlaga morebitne spremembe, ki bi učiteljem, vzgojiteljem in ravnateljem povrnile pedagoško avtoriteto in strokovno avtonomijo. Ministrstvu so predlagali tudi sprejem zakonodaje za učinkovito obravnavo primerov medvrstniškega nasilja in odklonskega vedenja učencev ter analizo ukrepov in zakonodajnih sprememb, ki so jih za preprečevanje nasilja sprejele druge članice EU. Zavodu RS za šolstvo so predlagali, da pregleda vzgojne načrte v osnovnih šolah in poda priporočila za nadgradnjo, vlado pa so pozvali, da preuči pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja v vseh državah EU in v treh mesecih pripravi dopolnitve zakonodaje za učinkovitejšo obravnavo spletnega ustrahovanja.

Odbora pa nista sprejela, da bi v primerih nasilnega oziroma odklonskega vedenja otrok omejili možnost poseganja staršev v strokovne odločitve šol in opredelili njihovo obveznost za sodelovanje s strokovnimi službami. Kot je pojasnila Lucija Tacer, Svoboda, so v posvetih z ministrstvom ugotovili, da gre za ukrepe, »ki jih šole že zdaj lahko urejajo s svojimi akti v okviru vzgojnega delovanja šol«. Ravnatelji sicer vztrajno opozarjajo, da prav teh možnosti nimajo. Prav tako niso sprejeli sklepa, ki bi omogočil začasno umaknitev nasilnih otrok iz razreda oziroma šole ter jih vključiti v začasno obravnavo usposobljeni ekipi strokovnjakov. Tacerjeva je pojasnila, da je osnovna šola obvezna in zato otroka ni možno od tam odstraniti, hkrati pa je dodala, da bo ministrstvo delovalo in sodelovalo s šolami pri krepitvi njihove avtoritete in avtonomije.

Ravnatelj: Otroci vidijo, da ničesar ne moremo

Razpravljavci so bili enotni, da je ena največjih težav pri preprečevanju nasilja duševno zdravje. Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg je spomnila, da se polovica duševnih motenj začne do 14. leta, do 24. leta pa tri četrtine vseh duševnih motenj. Da je medvrstniškega nasilja vse več, lahko potrdijo v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, je dejala Darja Groznik: »TOM telefon je bil mišljen kot splošni telefon, postal pa je krizni telefon.« Dodala je, da se je število poročanj o samomorilnih težnjah v primerjavi z letom 2019 povečalo za 70 odstotkov.

Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Simon Trussevich je spomnil na poziv uvedbe pregledov mentalnega zdravja pri sistematskih pregledih otrok in mladostnikov: »Predlagamo, da ministrstvo za zdravje s tem projektom začne vsaj pilotno.« Opozoril je še na spletno nasilje: »Otroci do osmega leta preživijo na spletu do dve uri na dan, od 8. do 18. leta pa tudi po šest ur. Prepoved ni rešitev, nujen pa je nadzor.«

Več represije in policije ni ustrezen odgovor na val nasilja

Sistemsko urejanje?

Predstavniki ministrstev so poudarjali, da je ključna preventiva ter da je zakonodaja bolj ali manj dobra. Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi je dejala, da pripravljajo nov zakon o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, a da dosedanje analize kažejo, da ni potrebe po znižanju starostne meje za kazensko odgovornost, ki je danes 14 let.

Tudi direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je dejal, da represivni ukrepi ne dajejo učinkov: »Krepitev šolskega okolja je v razvijanju kulture odnosov v vzgojno-izobraževalnih zavodih in s tem vrednot posamezne organizacije. To je ključ do zmanjšanja nasilja.« Dodal je, da kaznovanje in izoliranje ne daje rezultatov: »Poleg tega se vse več vrst nasilja pojavlja zunaj učilnic. V šolah pa je tudi na sistemski ravni potreben resen premislek, kako v posameznih primerih zavarovati pravice vseh otrok do izobraževanja in kakovostnega učnega procesa. /…/ Priložnosti vidimo tudi v sistemskem urejanju, morda že pri zakonu o osnovni šoli.«

Večje število svetovalnih delavcev tudi prihodnje leto

Zgled

Več strokovnjakov je opozorilo, da je ključen zgled. Ravnatelj Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec Borut Marolt je opozoril: »Pri nas danes prevladuje populacija otrok s permisivno vzgojo. Manjka jim omejitev, zadolžitev in frustracij. To so otroci staršev, ki so bili sami vzgojeni permisivno.« Dodal je, da empatija ni prirojena: »Odpravljati je treba egocentričnost. Imamo 19-letnike, ki nimajo nobene empatije in ki so bili pri 15 letih nasilni do svojih staršev.«

Ravnateljica Strokovnega centra Planina Leonida Zalokar, daljši članek z njo lahko preberete v današnjem Delu, je na odboru spregovorila, ko so drugi že našteli številne programe ter načine obravnave medvrstniškega nasilja: »Ko otroci pridejo k nam, so v predhodnih obravnavah že od osem do deset let. Ti otroci so deležni vsega, kar ste našteli. Ljudem, staršem se trga!« Dodala je, da se stalno poudarja, da represija ne prinese ničesar: »Ne vem, ali se zavedate, da vzgojiteljice jokajo, ker triletnikov ne obvladajo.«

Leonida Zalokar po streljanju v šoli: Vse je padlo s tečajev

Tristan Rigler iz enote za adolescentno psihiatrijo v Ljubljani pa je poudaril, da ne smemo v isti koš metati vseh otrok: »Nasilnih, razvajenih otrok je majhen vzorec, ki potrebuje posebno obravnavo in ta nam šepa. Pogovor ne pomaga pri vseh otrocih, čeprav tega ni popularno povedati. Zelo zviti, pametni, zelo nasilni otroci se znajo zelo lepo pogovarjati.« Dodal je, da so vrednote ključne, a da smo velik problem odrasli: »Tu, kjer smo danes, je hram demokracije, hkrati pa tudi hram sovražnega govora. Če slišimo od odraslih takšne stvari, ne moremo pričakovati, da bodo mladi čudežno boljši, kot smo mi. Morda lahko ponudimo zgled, kako se konstruktivno rešujejo težave. Ne s poniževanjem. Ali veljajo pravila in kako jih realiziramo? Ne da nekdo naredi kaznivo dejanje, potem pa se javno hvali, kako se je izmuznil.«

Poudaril je, da smo pri spletnem nasilju precej v zaostanku: »Ko odrasli izvemo za aplikacije, te niso več aktualne, otroci so osem korakov pred nami. Nimamo pojma, kaj se dogaja med njimi. Govorimo o svetu, o katerem ne vemo nič, vidimo pa rezultate.«