Polno cepljeni so leto dni dobro zaščiteni proti covidu-19, je navedel izsledke znanosti na včerajšnjem javnem posvetu o cepljenju
dr. Alojz Ihan in s tem odgovoril na eno pomembnejših vprašanj zadnjih dni: ali se bodo morali tisti, ki so bili prvič cepljeni konec decembra lani, že konec septembra znova cepiti?
Varni leto dni po cepljenju
Ker cepiva proti covidu-19 še niso dolgo v uporabi, se tudi ugotovitve znanosti še vedno hitro dopolnjujejo. Do zdaj je veljalo, da se bo treba ponovno cepiti po devetih mescih. Torej bi morali prvi, ki so bili pri nas cepljeni decembra, spet prejeti cepivo septembra. Iz Ihanove navedbe je razvidno, da bodo varni še tri mesece, torej do 27. decembra. Pač pa se pol leta po popolnem cepljenju lahko tako zmanjša količina protiteles v organizmu, da se ne moremo zanašati na to, da cepljeni ne prenašajo virusa,je navedel Ihan.
Prof. dr. Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.FOTO Jure Eržen
Hibridna imunost
Enako je s prebolevniki. Tudi ti so vsaj leto dni dobro zaščiteni pred težjim potekom bolezni, a že pol leta po okužbi lahko postanejo prenašalci virusa. Najugodnejši so prebolevniki, ki so tudi cepljeni – ti imajo tako imenovano hibridno imunost, ki zaščiti najbolje. »Nobene potrebe ni, da bi se prebolevnik cepil tudi z drugim odmerkom cepiva; drugi odmerek pri prebolevniku ne poveča zaščite,« je dejal Ihan.
Pfizer in Moderna dobro ščitita pred delto, Astra Zeneca slabše.
Cepljenje je zaščita pred hudim potekom bolezni.
Cepljeni in prebolevniki lahko prenašajo okužbo čez pol leta.
V bolnišnicah ni cepljenih
Kadar strokovnjaki govorijo o zaščiti pred covidom-19, mislijo na zaščito pred hudim potekom bolezni. Prebolevniki in cepljeni so več kot 90-odstotno zaščiteni pred težjo obliko in smrtnostjo. K enoletni varnosti pred hudim potekom bolezni pripomorejo tudi dolgoživeče spominske celice v kostnem mozgu, ki so jih našli pri prebolevnikih in cepljenih s cepivi mRNA. »V bolnišnicah ni cepljenih oseb,« je povzel tuje študije Ihan.
Cepljenje tudi zmanjša prenos okužb, in sicer pet- do desetkrat, je pokazala izraelska študija, narejena v družinah. Če se pri cepljenih vendarle pojavi okužba, je ta blaga ali brez simptomov, krajša, okuženi je tudi manj časa prenašalec.
Na posvetu o cepljenju so podrobno pojasnili mehanizem, po katerem delujejo cepiva, kot tudi tvorbo novih različic. Slovenija se mora paziti vnosa novih različic, zdaj prevladuje delta, nekaj je še primerov alfe.
Pfizer in Moderna dobro ščitita pred delto
»V Sloveniji je različica delta v petih tednih pometla z različico alfa, ki je bila pred tem prevladujoča. Zdaj imamo 93 odstotkov okužb z delto in sedem z alfo, drugih različic pa v Sloveniji ni,« je povedal
dr. Janez Tomažič, predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo.
Prof. dr. Janez Tomažič, predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakulete v Ljubljani. FOTO Voranc Vogel
Delta Evropo skrbi, minister za zdravje
Janez Poklukar je stanje v Evropi označil za alarmantno.
Janez Poklukar, minister za zdravje in zdravnik, specialist interne medicine. FOTO Blaž Samec
Po navedbah strokovnjakov je bila alfa od 60 do 70 odstotkov bolj kužna od prvotne, vuhanske različice, delta pa je prav toliko bolj kužna od alfe. In cepiva? »Cepivi mRNA, torej Pfizer in Moderna, dobro ščitita pred hospitalizacijo in smrtjo zaradi delte, AstraZeneca je za delto slabše uporabna,« je navedel dr. Tomažič. Po obeh prejetih odmerkih cepiva Pfizerja in BioNTecha zoper različico delta ščiti 88-odstotno, AstraZeneca pa 67-odstotno.
Največje tveganje je starost
Starost je še vedno največje tveganje za hudo obliko bolezni, pri teh je okužba bolj tvegana za moške kot za ženske. Sledijo osebe z imunskimi motnjami: s presajenimi organi, bolniki s krvnimi raki in taki, ki jemljejo imunosupresivna zdravila. Dodatno tveganje so debelost, neurejeni diabetes, kajenje. In nosečnost?
Nosečnice, cepite se!
V porodnišnici UKC Ljubljana so do zdaj zdravili od 700 do 800 nosečnic s covidom-19. Večinoma so imele blag potek, 20 nosečnic hudega, ena je umrla, kar je primerljivo s tujimi podatki, je povedala ginekologinja
Marijana Vidmar Šimic iz UKC.
Spremljanje 35.000 nosečnic v tujini, ki so se odločile za cepljenje, je pokazalo, da pri njih ni večjega tveganja za splav, prezgodnji porod, maternalno umrljivost, kot če ne bi bile cepljene, in da ni posledic na plodu. Novorojeni, katerih matere so bile cepljene, imajo protitelesa proti covidu-19, je navedla ginekologinja. »Svetujemo, da se nosečnice, doječe matere in ženske, ki čakajo na umetno oploditev, cepijo. Priporočamo, da se cepijo s cepivi mRNA,« je dejala Marijana Vidmar Šimic.
Prof. dr. Bojana Beović, vodja posvetovalne skuine za cepljenje, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije FOTO Jure Eržen
Slovenija bolj na evropskem repu
V državah EU je vsaj z enim odmerkom cepiva v povprečju cepljenih 70 odstotkov prebivalcev. Najuspešnejše so Nizozemska s 84,3 odstotka cepljenih, Portugalska z 80 odstotki, Finska z 79, Avstrija in Italija s 73 odstotki. Bolj ko gremo proti vzhodu Evrope, nižja je precepljenost. Slovenija z zgolj 45 odstotki cepljenih odstopa navzdol. Celo Hrvaška ima 48 odstotkov cepljenih, je navedla infektologinja dr. Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje. Med vsemi evropskimi državami je najuspešnejša Velika Britanija, kjer so starejši od 65 let cepljeni stoodstotno. Nizka precepljenost v Sloveniji je ne čudi, saj se je pred epidemijo covida-19 proti gripi pri nas cepilo le 12 odstotkov starejših od 65 let, v zahodnoevropskih državah pa okoli 70 odstotkov. Bojana Beović se je odzvala tudi na močno dejavnost proticepilcev pri nas: »Proticepilci obstajajo skozi zgodovino, odkar se je pojavilo cepljenje. Problematično pa je, da se najde v Sloveniji toliko ljudi, ki jim verjamejo.«
Tokratni posvet o cepljenju, ki ga je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju z ministrstvom, je bil tretji tovrstni. Potekal je po zoomu, spremljalo pa ga je 290 udeležencev.
Komentarji