Nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko podaljšan do 19. novembra

Vlada je na današnji dopisni seji nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko podaljšala za 20 dni – do 19. novembra. Ob tem je pojasnila, da bo nadzor, tako kot doslej, ciljno usmerjen in osredotočen na preprečevanje terorizma, ekstremizma in čezmejne kriminalitete.

Slovenija je mejni nadzor minulo soboto uvedla po odločitvi Italije o nadzoru na slovenski meji. Podobno kot Italija je tudi Slovenija med razlogi za odločitev o začasni ponovni uvedbi nadzora navedla grožnje javnemu redu in notranji varnosti v EU, razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter preprečevanje terorizma.

Premier Robert Golob je nato v četrtek v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Italija nadzor na meji odpravila do božiča, tako da bo lahko zatem to na meji s Hrvaško in Madžarsko storila tudi Slovenija. V Rimu so sicer že nakazali, da bi lahko nadzor predvidoma potekal celo zimo, uradne potrditve italijanske vlade o morebitnem podaljšanju trajanja mejnega nadzora pa še ni bilo.

O ponovno vzpostavljenem nadzoru in o tem, kako čim bolj zmanjšati vpliv nadzora na državljane omenjenih treh držav, ki dnevno prečkajo mejo, bodo v četrtek v Trstu razpravljali notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške. Golob pa se bo 14. novembra mudil na obisku pri italijanski kolegici Giorgii Meloni, s katero bosta govorila tudi o nadzoru na meji.

Vlada za mesec dni podaljšala ukrep čakanja na delo

Vlada je danes na dopisni seji sprejela sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo za mesec dni, to je do 30. novembra. Finančne posledice podaljšanja so ocenjene na 2,5 milijona evrov, so po seji sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ukrep subvencioniranja plač delavcem na začasnem čakanju na delo je eden od ukrepov, zapisanih v noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jo je vlada pripravila po katastrofalnih avgustovskih poplavah in je v veljavi od 11. avgusta. Namenjen je delodajalcem, ki zaposlenim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi poplavljenih poslovnih prostorov ali drugih okoliščin, ki bi onemogočale delo.

Pomoč s subvencijami, posojili, skrajšanim delovnikom in čakanjem na delo

Nadomestilo znaša 80 odstotkov nadomestila plače in ne sme biti nižje od minimalne plače. Če vlada ukrepa danes ne bi podaljšala, bi se iztekel v torek.

Medtem pa je v avgustovskih poplavah prizadetim delodajalcem še naprej na voljo ukrep višje sile, ki ga do konca letošnjega leta prav tako določa novela zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč. To možnost lahko delodajalec uveljavlja za delavce, ki zaradi poplav ne morejo prihajati na delo oz. so nezmožni opravljati delo.

Špela Stres je nova direktorica Arisa

Vlada je na današnji dopisni seji za direktorico Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) imenovala Špelo Stres. Imenovana je za mandatno dobo petih let, in sicer za obdobje od 5. novembra letos do 4. novembra 2028, so zapisali na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Špela Stres je Aris od 5. maja vodila kot vršilka dolžnosti direktorice.

Kot so maja sporočili z ministrstva, je bila Špela Stres pred tem pomočnica direktorja za evalvacijo in kakovost na Institutu Jožef Stefan (IJS), pred tem pa dolgoletna vodja Centra za inovacije in prenos tehnologij na IJS. Dejavna je na področju podpornega okolja za inovacije, na področju zaščite in vrednotenja intelektualne lastnine, prenosa tehnologij in ustanavljanja odcepljenih podjetij ter vzpostavljanja finančnih mehanizmov za inovacije. Med drugim je članica upravnega odbora Evropskega sveta za inovacije in nacionalna delegatka na forumu za prenos znanja Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN). Doktorirala je iz fizike na Univerzi v Ljubljani in magistrirala iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu.