Nadobudni računalnikarji iz vse Evrope zbrani v Mariboru

Pritajeno brnenje računalnikov, šklepet tipkovnic ter tu in tam globok vzdih. Tako so zadnji dnevi zveneli na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer se je 90 osnovnošolcev iz 24 evropskih držav pomerilo v računalniškem programiranju. Najboljši rezultat je dosegel tekmovalec iz Romunije Alexandru Luchianov – pravilno je rešil vse naloge in zbral vseh 600 možnih točk

»Zelo težko je bilo,« je po koncu tekmovanja priznal petnajstletni Filip Štamcar, eden od šestih udeležencev iz Slovenije. »Dobili smo različne algoritemske naloge. Napisati smo morali računalniški program in ga poslati na strežnik za ocenjevanje, ta pa je preveril, ali so izhodni podatki ustrezni,« je pojasnil Štamcar, ki bi se prihodnje leto rad pomeril na mednarodni računalniški olimpijadi za srednješolce.



Štirinajstletni Ahmet Kaan Avci iz Turčije je bil samozavestnejši: »Naloge niso bile težke.« S širokim nasmehom je hitro dodal: »Res pa me programirati uči brat …« Vso čarobnost ­računalniškega programiranja je v enem stavku zajel štirinajstletni Alexander-Raul Todoran iz Romunije: »Lepo je reševati težave.«

Poleg absulutnega zmagovalca Alexandra Luchianova iz Romunije je zlato medaljo je prejelo še sedem tekmovalcev. To so Aleksandr Abeljan iz Armenije, Jan Strzeszynski s Poljske, Danil Klišh in Bulat Harisov iz Rusije, Artem Fomiuk iz Ukrajine ter še dva tekmovalca iz Romunije – Alexandru-Raul Todoran in Luca Perju-Verzotti.
 

Šteje tudi pot, ne le cilj

Predstavnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) Darko Pevec je razložil, da tekmovanje v računalniškem programiranju temelji na algoritmičnem razmišljanju. »Na primer: radi bi sestavili stolp iz papirčkov z zapisanimi številkami. Vsak naslednji papirček mora imeti zapisano vsoto določenega zaporedja papirčkov, ki so že v stolpu. Kako sestaviti stolp, ki ima na vrhu določeno številko?« Poudaril je, da je problem mogoče rešiti z različnimi algoritmi oziroma postopki. »Cilj je najti najučinkovitejšega.«



Individualno tekmovanje obsega šest nalog iz programiranja. Vsaka država članica Evropske unije lahko sodeluje s štirimi tekmovalci, starimi do 15 let in pol. Slovenija ima kot organizatorka pravico do dveh ekip – v eni so štirje šolarji, v drugi dva. V Mariboru gostijo še okoli sto mentorjev, članov strokovnih komisij in drugih gostov, pri organizaciji olimpijade pomaga tudi okoli 30 prostovoljcev. Tretjo evropsko juniorsko računalniško olimpijado (EJOI) ZOTKS organizira v sodelovanju z ministrstvom za znanost in šport. Traja ves teden, čeprav sta tekmovalna le dva dneva; preostali čas je namenjen ekskurzijam, spremljevalnemu programu in druženju.
 

Računalnike uporabljamo vsi, vendar …

Med osnovnošolskimi navdušenci za programiranje je veliko samoukov, nekateri pa pridobivajo znanje tudi na raznih tečajih in poletnih šolah. »Računalniki nas obkrožajo na vsakem koraku in vsi jih uporabljamo, kljub temu pa je poznavanje programiranja močno deficitarno,« so poudarili v ZOTKS.



Slovenski šolski sistem po njihovi presoji preprosto ne sledi hitremu razvoju računalništva. »Osnovna, temeljna znanja računalništva bi morala biti učencem posredovana že v osnovni in srednji šoli, saj ta vzpostavljajo drugačen način razmišljanja, ki ga pri drugih predmetih ne morejo pridobiti.« Zdaj je ura računalništva obvezna le v prvem letniku srednje šole. Za mnoge radovedneže, kot vidimo, je to prepozno …