Neomejen dostop | že od 9,99€
Vložena je že deveta interpelacija v mandatu vlade Roberta Goloba, in sicer zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja – v prvi vrsti zaradi ugotovljenih procesnih nepravilnosti pri imenovanju generalnega direktorja policije Senada Jušića. To interpelacijo so spisali v NSi, sopodpisali pa nekdanji in aktualni poslanci SDS. Obratno pa se je zgodilo v primeru predloga za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki so ga spisali v SDS zaradi njenega neupoštevanja parlamentarnega poslovnika in obstoječe prakse.
Iz opozicijskih vrst je že mogoče slišati tudi razmisleke o novih morebitnih tarčah in vse kaže na to, da bi lahko bil naslednji na vrsti kdo od trojice ministrov Levice, ki vodijo resorje kulture, dela in za solidarno prihodnost. Interpelacije jih v tem mandatu še niso doletele, a so v opoziciji glede njihovih tematik nedavno zahtevali več razprav – od dolgotrajne oskrbe do medijev.
»RTV Slovenija je vse bolj podobna ministrstvu za solidarno prihodnost, ki je ustanovljeno le za to, da se poišče službe za nezaposljive kadre stranke Levica – to so družboslovci, ki drugje na trgu dela ne bi dobili priložnosti – in če pride naslednja vlada bomo to ministrstvo ukinili,« je na današnji seji žugal Žan Mahnič, poslanec stranke SDS, ki je vložila vse preostale interpelacije in tako narekovala tempo pritiska.
Karte je premešal šele nedavni izstop Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha, ki so NSi prvi prispevali podpise pod predlog za interpelacijo Poklukarja in jim s tem omogočili vložitev. NSi za to namreč nima dovolj podpisov. Kasneje je svoje podpise pod interpelacijo Poklukarja primaknila še poslanska skupina SDS. Kaže to sopodpisovanje predlogov na otoplitev odnosov na desnici z željo po sestavi naslednje vlade? »Če bi poslanci pozicije smeli misliti, bi se tudi oni podpisali pod interpelacijo, pa ne smejo,« odgovarja poslanka NSi Vida Čadonič Špelič in dodaja, da je pri takšnih kršitvah Poklukarja in Klakočar Zupančičeve njihova dolžnost, da sodelujejo.
NSi je sicer do nedavnega – prav zato, ker nima zadostnega števila glasov – ocenjevala, da je šibko orožje opozicije, saj praviloma razreševanje nikoli ne uspe, a na parlamentarnih hodnikih prevladuje ocena, da če je interpelacija dobro merjena lahko povzroči veliko škode v koaliciji in kot posledico celo prinese odstop ministra. V tem mandatu smo videli že odstop zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana, pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan in ministrice za digitalizacijo Emilije Stojmenova Duh.
Predlog za razrešitev lahko vloži najmanj deset poslancev, za uspeh pa je potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov.
Tudi glede imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića, za katerega ni jasno, ali izpolnjuje vse pogoje za to funkcijo, je precej nelagodja v vseh treh koalicijskih strankah. Neuradno nam je več sogovornikov dejalo, da bi moral odstopiti najmanj on, med tem ko ministru Boštjanu Poklukarju podpore ni odrekel nihče in mu je najverjetneje tudi ne bo v nadaljevanju kljub nezadovoljstvu. K temu jih zavezuje tudi koalicijska pogodba, pa tudi strah SD in Levice, da bi se na tnalu znašli njihovi člani.
Enako je pričakovati tudi, da bodo ubranili predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je danes skopo navedla le, da stoji za svojimi odločitvami in da se bo tudi dan po glasovanju o predlogu za njeno razrešitev, ne glede na razplet, »svet vrtel naprej«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji