Na ustavno sodišče skozi šivankino uho vlade

Ljubljana – Uredba o hrupu, s katero je ministrstvo za okolje (Mop) povozilo prav vsa svarila strokovnjakov, protikorupcijske komisije, varuhinje človekovih pravic in nevladnikov, se je dober mesec po tem, ko jo je sprejela vlada, znašla pred ustavnim sodiščem. Pritožbo je vložil predsednik Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard. Pristojnosti naj bi v tem primeru presegla tudi vlada.

Šlo je skozi šivankino uho: Cerarjeva vlada v odhajanju je na začetku maja kljub močnemu nasprotovanju javnosti očitno klonila pred onesnaževalci s hrupom iz vrst gospodarstva in infrastrukture ter potrdila uredbo o hrupu, ki je v sprejeti dikciji lahko namenjena le interesom industrije. V praksi to pomeni, da briše meje med kritičnimi in dovoljenimi vrednostmi hrupa in da bo po novem na območjih, ki jih je bilo do zdaj dovoljeno obremenjevati s hrupom enega delovnega stroja, smelo hrumeti 64 strojev.

»Mučenje« državljanov

Obravnava ene najspornejših uredb pri nas je trajala od zadnjega marca do 3. maja, nanjo je prispela kopica pripomb in predlogov, a Mop je prezrl vse, je v utemeljitvi pravne pritožbe zapisal Bernard. Mopu hkrati očita, da se do predlogov nevladnikov ni opredeljevalo, pripomb ni upoštevalo, gradiva ni posredovalo niti skupnosti in združenju občin.

Ker Mop k sodelovanju ni povabil niti tistih, ki so to želeli, jih Bernard obtožuje domnevne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ves postopek pa, da se je sprevrgel farso. Mop  je po njegovem mnenju kršil sedem ustavnih določil, med njimi tudi člen o prepovedi mučenja, in tudi mnenje vladne službe za zakonodajo, po katerem sprejetje uredbe ne sodi med tekoče posle vlade v odstopu. »Z uveljavitvijo uredbe se dovoljuje mučenje državljanov,« pravi Bernard. Mopovih stališč v roku nismo dočakali, a glede na vztrajanje pri sprejemanju uredbe, je evidentno, da vztrajajo pri prvotnih stališčih, po katerih sta tako sprejemanje uredbe kot uredba sama skladna z zakonom.

Najprej zadržati, nato razveljaviti

Nesprejemljivo je, da uredba o hrupu ne temelji niti na zakonu o varstvu okolja, ki je bil oktobra lani umaknjen iz javne obravnave zaradi številnih nepravilnosti. Na slab zakon, ki prebivalcev ne ščiti pred hrupom, AAG in aktivisti iz zasavskega Eko kroga javnost opozarjajo že več let. Tudi Evropa je Slovenijo v zadnjih dveh letih že dvakrat opomnila na nespoštovanje direktive o hrupu, saj z operativnim programom zamujamo že deset let. Bernard ustavnemu sodišču predlaga, da izvajanje
uredbe zadrži, v končni fazi, ko bo presojalo o njeni (ne)skladnosti z ustavo, pa pričakuje, da jo bo tudi razveljavilo.



Tačas ko nevladniki bijejo bitko z državo, pa Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu opozarja, da mora že vsak peti evropski delavec vsaj polovico časa na delovnem mestu govoriti glasneje, da ga lahko slišijo drugi, sedem odstotkov delavcev pa toži nad težavami s sluhom zaradi hrupa na delovnem mestu. Okvara sluha zaradi hrupa je na vrhu najpogosteje prijavljenih poklicnih bolezni v EU. Še več, študija je pokazala, da so že najmlajši v vrtcih povprečno deležni kar 85 decibelov hrupa, vozniki tovornjakov 89 decibelom in da je še večjemu hrupu izpostavljen dirigent Labodjega jezera – kar 88 decibelom. Največ hrupa na delovnem mestu mora v Evropi prenašati osebje v nočnih klubih (sto decibelov) in na prašičjih farmah (115 decibelov).