Na tujem ambiciozna Slovenija doma šibka

Okoljski ministri EU so hitro pokazali, kako resno so vzeli opozorila vodilnih podnebnih znanstvenikov o nujnosti zajezitve segrevanja pod kritični prag stopinjo in pol. Namesto predloga najmanj 40-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov (TGP) pri novih avtomobilih in kombijih do leta 2030 glede na 2021, ki so ga imeli na mizi, so sprejeli kompromisno 35-odstotno znižanje za prvo in 30-odstotno znižanje za drugo skupino vozil.

Pet članic, med njimi Slovenija, se je zavzemalo za ambicioznejše 40-odstotno znižanje. Okoljski minister Jure Leben je po koncu zasedanja tvitnil, da kompromis ni prava smer in pomeni škodo za okolje. A tudi Slovenija ima hude težave z zmanjševanjem izpustov iz prometa. Od leta 2005 so se povečali za tretjino in bodo predvidoma rasli vse do 2030. Brez sprememb v prometu ne bo mogoče doseči podnebnih ciljev, saj ta prispeva skoraj tretjino izpustov TGP. 
 

Trije stebri strategije razvoja prometa

»Strategija razvoja prometa v Sloveniji, ki je bila sprejeta v letu 2015, je že dala jasno usmeritev in hkrati zavezo, da se bo promet spremenil. Strategija ima tri nosilne stebre: trajnostno mobilnost, razvoj železniške infrastrukture in razvoj javnega potniškega prometa,« pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo. Država je s sredstvi evropske kohezijske politike zagotovila 46 milijonov evrov za izboljšanje površin za pešce in kolesarje ter ukrepe parkiraj in prestopi za bolj množično uporabo javnega prevoza. Mestne občine so za te ukrepe lani dobile dodatnih 7 milijonov evrov, za kolesarsko infrastrukturo pa je zagotovljenih 123 milijonov evrov. 

Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi javnega razpisa za ukrepe trajnostne mobilnosti v skupni vrednosti 20 milijonov evrov že potrdilo 85 projektov v skupni vrednosti 37 milijonov evrov. Sofinanciralo se bo predvsem urejanje površin za pešce in kolesarje.
 

Pomemben prehod v električno mobilnost

Na področju javnega prevoza potnikov bo k zmanjšanju izpustov največ prispevala nabava 25 novih garnitur za železniški potniški promet. Prve bodo v promet vključene leta 2019.

Za vse, ki se vozijo na daljših razdaljah, in živijo v krajih z manjšo gostoto poseljenosti, pa bo pomembna uporaba vozil z bistveno manjšim ogljičnim odtisom. To bo zagotovila uresničitev akcijskega načrta za alternativna goriva v prometu, ki temelji predvsem na električnih vozilih. »Električna mobilnost oziroma uporaba vozil z manj kot 80 grami izpustov ogljikovega dioksida na kilometer lahko prispeva naš delež k izzivom podnebnega poročila,« poudarjajo na ministrstvu. 

Dodajajo, da je »prehod na električno energijo kot nosilni energent hkrati tudi velik izziv za industrijo, da ne ostanemo samo pomembni dobavitelji delov za vozila, ampak ustvarjamo nove rešitve in zagotovimo, da bo Slovenija v prometu bistveno bolj zelena kot danes«.
 

Leben: Slovenija ne bo spremenila stališča

Okoljski minister Leben pove, da bo v programu podnebnega sklada leta 2019 na voljo 70 milijonov evrov, od tega velik del za promet, dodatna sredstva bosta zagotovila infrastrukturno ministrstvo in Eko sklad. Pri tovornih vozilih pa Slovenija »aktivno« sodeluje z Evropsko komisijo »za postavitev visokih ciljev«.

Leben zagotavlja, da dokler bo na položaju okoljskega ministra, bo mnenje Slovenije o potrebi po 40-odstotnem znižanju izpustov enako. A glede na dosedanjo težo varstva okolja bodo odločitve bolj kot od »njegovega« ministrstva odvisne od gospodarskega in infrastrukturnega oziroma lobijev, ki na njune odločitve vplivajo s svojimi interesi. 
 

Petino slovenskega BDP prispeva avtomobilska industrija
 

Nemčija, ki je vseskozi podpirala 30-odstotno znižanje izpustov pri novih avtomobilih in kombijih, je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Trgovinska menjava z njo je lani znašala 12,5 milijard evrov (ob 12-odstotni medletni rasti), blagovna menjava, ki je lani dosegla nov rekord, pa 11 milijard. V prvem polletju letošnjega leta je blagovna menjava dosegla 5,4 milijarde evrov.

Na nemški trg je izvažalo 2.092 podjetij, uvažalo pa 5.453.

Obenem je Nemčija četrti najpomembnejši investitor v naše gospodarstvo. Pri nas deluje 750 podjetij z nemškim kapitalom, imajo 50.000 zaposlenih, neposredne naložbe te države pa so znašale osem odstotkov vseh tujih naložb.

Najtesneje državi sodelujeta prav na področju avtomobilske industrije, ki ustvarja kar 17 odstotkov slovenskega BDP. Sto članov Strateško razvojnega inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti (SRIP ACS+) je lani v Nemčijo izvozilo okoli 4,5 milijard evrov od skupno dobrih 9 milijard evrov celotne realizacije.