Neomejen dostop | že od 9,99€
Uporabniki, ki nakupujejo prek spleta, to največkrat počnejo v domačih spletnih trgovinah, za nakup v povprečju porabijo od 56 do 67 evrov, odvisno od pogostosti nakupovanja, blago pa najpogosteje plačajo s kartico ali po povzetju ter si izberejo dostavo na dom, je pokazala redna raziskava, ki jo je agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) poleti opravila na vzorcu 1000 ljudi. V treh mesecih pred raziskavo so za nakupe v povprečju porabili od 20 do 70 evrov manj kot lani.
Da je možnost izbire ponudnika dostave pri spletnih nakupih izdelkov pomembna, tudi tokrat meni večina anketirancev (79 odstotkov). Najpomembnejša merila so cena, rok dostave in zanesljivost dostavljavca, s temi so najbolj zadovoljni uporabniki Pošte Slovenije in GLS, uporabniki DHL pa z zanesljivostjo, hitrostjo dostave, prijaznostjo in obveščanjem.
Večina si jih izbere dostavo kupljenega blaga na dom, 12 odstotkov v paketomat, štirje na službeni naslov in šest na pošto. Dobra polovica vprašanih (56 odstotkov) je kot razlog, da se ne odločijo za paketomat, navedlo, da ne vidijo potrebe po tem.
Načeloma se vse več ljudi odloči za spletno nakupovanje, tudi pri tujih ponudnikih, in dostava je šele zadnja faza uspešno opravljenega nakupa. Na portalih Varni na internetu in Evropski potrošniški center Slovenija (EPC) opozarjajo, na kaj je treba biti pozoren, da nakup ne bo le uspešen, temveč tudi varen.
Med drugim je poudarjeno, da je treba preveriti prodajalca in splošne pogoje poslovanja, sploh če ponudba izrazito odstopa od druge, skrbno prebrati drobni tisk ter se seznaniti z načini plačila, dostave in morebitnega vračila blaga. EPC dodaja, da je treba biti posebno pozoren na slednje, kupcem svetuje, naj shranijo splošne pogoje pred izvedbo plačila, med postopkom naročanja pa posnetke zaslona vseh korakov nakupa. Poleg tega je treba shraniti kopije potrdila o naročilu, račune, e-sporočila in morebitno drugo korespondenco s podjetjem, saj lahko pozneje prav pride. Plačila prek Western Union ali sistema moneygram odsvetujejo, ker so priljubljeno spletno orodje goljufov.
Kot pravijo v EPC, ima kupec pravico v 14 dneh od dostave blaga odstopiti od pogodbe, če trgovec kupca z njo ne seznani, se rok podaljša na eno leto. Če blago tudi po daljšem času ni dostavljeno, lahko kupec v skrajnem primeru o tem obvesti tržni inšpektorat, če gre za nakup pri prodajalcu v drugi državi EU, kjer teh možnosti ni, pa naj naveže stike s svojo banko ali se obrne na spletni plačilni sistem, s katerim je plačal blago, ter se pozanima o možnostih vračila. »Pri tem pazite, da boste zahtevali vračilo pravočasno,« poudarjajo pri EPC. Več podrobnih informacij o tem je dostopnih na spletu.
Med nakupi pri spletnih trgovcih zunaj EU je treba preveriti, ali razlika v ceni odtehta tveganje, ki ga pri tem prevzamete.
Izkušnjo z nakupi pri spletnih trgovcih iz držav EU ima 90 odstotkov vprašanih v raziskavi Akosa, izkušnjo z nakupi pri spletnih trgovcih zunaj držav EU pa 72 odstotkov. Kot svetujejo na portalu Varni na internetu, je treba pri slednjih presoditi, »ali razlika v ceni nakupa pri ponudniku v tujini (države, ki niso članice EU) odtehta tveganje, ki ga pri tem prevzamete«.
Povprečna višina zneska posameznega nakupa je pri tistih, ki opravijo od dva do tri na mesec, 56 evrov, tisti, ki na spletu kupujejo občasno, pa za nakup v povprečju porabijo 67 evrov. Povprečni znesek nakupov se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko znižal; tri mesece pred raziskavo so tisti, ki pogosto nakupujejo prek spleta, porabili 361 evrov (lani 387), občasni nakupovalci pa 186 evrov, kar je 66 evrov manj kot lani.
Skoraj polovica vprašanih na spletu kupuje predvsem oblačila in obutev, sledijo izdelki za šport in prosti čas ter kozmetika; za temi pa še prehranska dopolnila, pohištvo ali izdelki za dom in vrt ter izdelki za avtomobile ali druga vozila.
Ženske nakupujejo prek telefona večkrat kot moški (70 odstotkov proti 54,1), v starostni skupini do 44 let se je delež telefonskih nakupovalcev povečal za približno 10 odstotkov. Ta starostna skupina za nakupe najpogosteje izbere plačilo s kartico, starejši, med njimi predvsem ženske, pa več plačujejo po povzetju. Prek plačilnih platform, ki jih EPC poleg predplačniških kartic navaja kot varen način plačevanja prek spleta, kupnino za blago poravna 8,5 odstotka žensk ter skoraj še enkrat več (16,7) moških.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji