Na »sejo« ministra odpeljali v intervencijskem vozilu

Minuli teden se je končala najobsežnejša nacionalna vaja Odpornost 2024, na kateri so državni organi in predstavniki kritične infrastrukture preverili zmožnosti kriznega upravljanja in odzivanja. Vsebina je bila označena s stopnjo tajnosti, a nekatere podrobnosti, kot so »ponesrečen« prevoz kohezijskega ministra Aleksandra Jevška v avtomobilu za prevoz priprtih ali prijetih oseb, so vendarle zakrožile po političnih kuloarjih. Kaj vse je šlo še narobe ali pa tudi prav, naj bi strnili v posebnem poročilu, ki mu bo sledil načrt, kako upravljanje in odzivanje izboljšati.

Kot je znano, so državni organi in predstavniki kritične infrastrukture po navodilih ministrstva za obrambo v sodelovanju z operativno skupino sekretariata sveta za nacionalno varnost preigravali najrazličnejše možne dogodke, ki so temeljili tudi na preteklih vajah in izkušnjah z migrantsko krizo, pandemijo, velikimi naravnimi nesrečami, zaostrovanjem razmer v mednarodnem prostoru ter s tveganji, ki sta jim država in družba izpostavljeni.

Tako je ob predpostavki povišane ogroženosti zasedala tudi vlada s predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. »Na varno lokacijo seje jih je prepeljala policija,« smo lahko brali prejšnji teden sporočilo ministrstva za obrambo, ki je bilo – kot je mogoče razumeti – namenjeno preprečevanju morebitnih napačnih interpretacij prevoza kohezijskega ministra v intervencijskem vozilu policije, ki je bilo pri tem udeleženo še v nesreči.

»Šlo je za majhno materialno škodo,« pravijo na policiji in dodajo, da je bilo intervencijsko vozilo uporabljeno le v enem primeru, »ker je bilo tako vozilo razpoložljivo oziroma takoj dosegljivo za izvedbo nujne naloge v okviru vaje Odpornost 2024«.

Vlada o poročilu v začetku prihodnjega leta

A preigravanje vseh kriznih scenarijev je bilo po besedah sogovornikov, vključenih v vajo, izjemno koristno, saj je pokazalo, da so že med samimi institucijami, na primer, različne interpretacije, kako ravnati, če bi razglasili vojno ali izredno stanje, kam bi nastanili več študentov ali pa vojakov ter, ne nazadnje, kako bi jih nahranili, če bi se za dlje časa prekinile dobavne verige. »Preliminarne ugotovitve skupine in vseh vadbencev bodo pripravljene predvidoma do konca leta,« so o spoznanjih za zdaj skopi na obrambnem ministrstvu, kjer pravijo, da je analiza potekala tudi že med vajo, že z njeno izvedbo pa da so dosegli nekaj ključnih ciljev, kot so: razširjanje zavedanje pomena odpornosti države in družbe proti različnim tveganjem, preverjanje postopkov neprekinjenega delovanja oblasti in vseh ključnih državnih subjektov in preverjanje ustreznosti sistemov odločanja v morebitnih kriznih razmerah.

Na vlado bo celovito poročilo vseh, ki so sodelovali v vaji, romalo predvidoma v začetku prihodnjega leta, nato pa bo na njegovi podlagi oblikovan tudi akcijski načrt za krepitev odpornosti, s konkretnimi ukrepi in aktivnostmi za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. »To bo strateško usmerjen dokument, ki bo za vsa področja delovanja države in družbe vključeval ukrepe na različnih ravneh, med njimi tudi oblikovanje novih ali spremembo obstoječih podlag, zato bodo njegovi rezultati in učinki srednje- in dolgoročnega značaja,« so povedali na ministrstvu za obrambo.