Nekaj dni po odkritju spornega mesa obolelih krav je s Poljske prišla še novica o pojavu bolezni norih krav (BSE), poroča tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na današnje poročilo Svetovne organizacije za zdravje živali s sedežem v Parizu (OIE) in podatke poljskega kmetijskega ministrstva.
Oboleli primerek goveda so odkrili na farmi blizu poljsko-češke meje oziroma mesta Mirsk. Žival so usmrtili, imela je atipično obliko bolezni, ki se razlikuje od klasične oblike, za katero so v preteklosti obolevale živali, ki so jih hranili s sporno mesno-kostno moko. Poljaki so sicer zadnji primer te bolezni odkrili leta 2013.
V Sloveniji preverjajo še nekaj več kot 500 kilogramov potencialno spornega mesa
Od 2000 kilogramov potencialno spornega mesa, uvoženega iz Poljske, o katerih so poročali mediji, preverjajo še nekaj več kot 500 kilogramov, je v današnji izjavi za javnost uvodoma povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Aleksandra Pivec.
Aleksandra Pivec. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Gre za meso, ki so ga zadržali, njegov izvor še preverjajo. Novih informacij o morebitnih dodatnih količinah spornega mesa ni, je dodala ministrica, a zagotovila, da je situacija pod nadzorom in da v skladiščih potekajo intenzivne preiskave. V njih uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opravlja kemijsko in mikrobiološko analizo.
Omenjenih 500 kilogramov mesnega pripravka za kebab izvira iz decembra, kar je zunaj obdobja, za katero so poljske oblasti odredile umik mesa, to je od 10. do 14. januarja letos. Za 1500 kilogramov pripravka za kebab pa se je izkazalo, da je bil pripravljen iz surovine, ki ni izhajala iz sporne razsekovalnice, je povedal generalni direktor uprave za varno hrano
Janez Posedi, ki je ob ministrici prav tako predstavil ukrepe države.
Dodal je, da je bil ves mesni pripravek ne glede na dokumentacijo vzorčen in bo še analiziran. Analizirali bodo tudi vzorce mesa iz 15-tonske pošiljke, ki je bila iz Poljske prepeljana septembra lani. Predvideva, da bodo z vzorčenjem končali do srede, nakar bodo rezultati znani v petih do desetih dneh.
Janez Posedi. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Razlogov, da je žival bolna, je lahko veliko
Kot je dodal, so poljske oblasti meso, zaseženo v sporni klavnici, analizirale kemijsko, prisotnosti veterinarskih zdravil pa niso ugotovili. O tem, da bi izvedli tudi mikrobiološke analize, niso obveščali.
»Razlogov, da je žival bolna, je lahko veliko. Eden od teh so lahko kužne bolezni, lahko pa so problematične tudi poškodbe ali druge zadeve,« je še povedal Posedi. Po njegovih besedah iz fotografij, ki so bile objavljene v medijih, vzroka ni bilo mogoče ugotoviti. Glede na to, da so živali ležale oziroma bile v nenavadnih položajih, je moč sklepati, da je šlo za poškodbe okončin in so jih zato vozili v klavnico, je dodal Posedi.
O ustreznosti nadzora je dejal, da je organiziranost služb po državah EU lahko različna, je pa področje harmonizirano. Pri poljski klavnici je očitno šlo za kriminalno dejanje, kar preiskujejo organi pregona.
Pivčeva prepričana v ustreznost sistema javnega naročanja
Glede vprašanja, ali lahko sporna hrana pristane tudi v slovenskih javnih ustanovah, ostaja ministrica Pivčeva po vnovičnih sestankih in pogovorih prepričana, da je slovenski sistem javnega naročanja dober. Kot je povedala, omogoča naročanje preverjene hrane in hrane lokalnega izvora. V javnih naročilih je 15 odstotkov hrane ekološkega porekla in 15 odstotkov iz shem kakovosti. Podatki kažejo, da 40 do 50 odstotkov hrane naročajo pri lokalnih dobaviteljih.
Sistem javnega naročanja hrane je daleč od tega, da bi bil slab, je izpostavila. Bi lahko hrano izvzeli iz njega? V tem primeru bi morali vzpostaviti zelo ustrezen nadzor, ki bi preprečil špekulacije.
532 kilogramov mesa za kebab še preverjajo
Z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so danes sporočili, da so po pregledu dokumentacije in označenosti pošiljk kebaba evidentirali dve pošiljki kebaba. Prva z datumom dobave 16. januar 2019 je znašala 1577 kg, druga pošiljka pa 532 kg z datumom dobave 13. december 2018.
Za prvo pošiljko so na podlagi dokumentov o sledljivosti ugotovili, da meso ne izvira iz sporne klavnice in razsekovalnice na Poljskem.
Pri drugi pošiljki pa je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) danes pridobila dokumente, zato sledljivost s strani inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še preverjajo.
Obe pošiljki kebaba so vzorčili za kemične in mikrobiološke analize in v celoti zadržali do prejema rezultatov analiz.
Inšpektorji evropske komisije na Poljskem
Inšpektorji Evropske komisije so danes zaradi spornega govejega mesa prispeli na Poljsko, kjer bodo skupaj s poljskimi oblastmi do petka preverjali, kakšen je bil uradni nadzor in kakšni so bili ukrepi po odkritju domnevno spornega mesa. Kot je ob izbruhu afere napovedal komisar za zdravje in varno hrano
Vitenis Andriukaitis, bo njihova naloga predvsem pomoč pri reševanju razmer na terenu.
Sporno meso iz Poljske, ki ga je prek Nemčije dobil slovenski dobavitelj mesa, je po podatkih uprave za varno hrano za zdaj edini primer tega mesa v Sloveniji, so v petek povedali v upravi za varno hrano.
Uprava je promet s tem mesom prepovedala, meso bo šlo v uničenje, ni pa bilo še znano, koliko ga je in ali je bilo morda že distribuirano naprej.
Sporno meso po podatkih slovenske uprave sicer prihaja iz poljske klavnice Elkopol. Poljski organi so prejšnji teden sporočili, da je nosilec živilske dejavnosti v omenjenem obratu izvajal ilegalne aktivnosti ter da so skupaj s policijo v dodatnih pregledih v zapuščenem prevoznem sredstvu našli bolne živali, ki niso bile primerne na zakol.
PREBERITE ŠE: Nizke cene vodijo v afere zaradi oporečnega mesa
Antibiotiki v živinoreji
Evropska agencija za zdravila (EMA) je izdala poročilo ESVAC 2016, ki že osmo leto primerja porabo antibiotikov v 30 evropskih državah. Slovenija ima, kot poročilo povzema GIZ Mesne industrije Slovenije, porabo antibiotikov le nekaj višjo od skandinavskih držav. Precej višje pa so vrednosti porabe v državah, iz katerih uvažamo meso, so dodali v sporočilu za javnost: »Tako Avstrija porabi 1,5x toliko (46,1mg/kg), Nemčija 3x toliko (89,2 mg/kg), Poljska 4x toliko (129, 4mg/kg), Madžarska 6x toliko (187,1 mg/kg), Italija skoraj 10x toliko (294,8 mg/kg), Španija pa 12x toliko (362,5 mg/kg) antibiotikov, kot jih za kilogram prireje porabimo v Sloveniji«.
Pri nas je nizka poraba antibiotikov 3. in 4. generacije, ki se uporabljajo za zdravljenje ljudi in bi odpornost nanje ogrožala zdravje ljudi v nujnih primerih. »Nizka poraba antibiotikov dokazuje veliko skrb in dobre pogoje za rejne živali v Sloveniji ter dosledno izpeljan nadzor porabe teh zdravil,« je poudarila generalna sekretarka GIZ Mesne industrije Slovenije
Ana Ahčin in dodala, da je to še en dokaz, da je nakup slovenskega mesa dobra in varna izbira.
Komentarji