V nadaljevanju preberite:

Vsak četrti mladostnik v Sloveniji se je že spopadel z medvrstniškim nasiljem: kot žrtev, izvajalec ali priča nasilja. Zadnji primer medvrstniškega nasilja, ki se je zgodil na Ptuju, ko se je skupina osnovnošolcev ponižujoče znesla nad vrstnikom, je v javnosti spet sprožil številne razprave. Spet je v ospredju vprašanje, ali bi morali mladi za svoja dejanja odgovarjati že prej, torej pri dvanajstih letih in ne štirinajstih letih, kot predvideva sedanja zakonodaja.

Stranka NSi je že lani predlagala zaostritev kazenske odgovornosti mladoletnikov, ki zagrešijo hujša kazniva dejanja. Prvak stranke in evropski poslanec Matej Tonin pa je pred dnevi na programski konferenci NSi o šolstvu in pripravah na volitve spet poudaril njihov predlog in dejal, da »če je nekdo dovolj star, da pretepe sošolca in to objavi na tiktoku, je dovolj star, da za to prevzame odgovornost«.

Mitja Muršič: Odrasli smo mladim pogosto žal mizeren zgled

Predlog zakona

Po slovenski zakonodaji se kazenska odgovornost mladih začne pri 14. letu starosti. Takrat postanejo mlajši mladoletniki in za svoja dejanja že odgovarjajo. Ministrstvo za pravosodje je januarja letos v javno razpravo poslalo predlog zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj.

Strokovnjaki so že dolgo opozarjali, da je takšen zakon nujen za izboljšanje mladoletniškega kazenskopravnega sistema. Kot je za Delo pojasnila Mojca M. Plesničar z Inštituta za kriminologijo, je bil po njenih informacijah odziv različnih deležnikov na predlog zakona velik, gotovo pa bo ministrstvo v javnost kmalu poslalo drugo različico.

Kdaj lahko torej mladoletnik v resnici odgovarja za svoja dejanja?