Ljubljana – V državi imamo otroke brez preživnine. Pravzaprav jo imajo na papirju vsi, saj je določena ob ločitvi staršev. Kljub temu je številni, ki jim je prepuščena skrb za otroke, redko ali nikoli nimajo na bančnem računu. A bi prišle prav, še posebej pred novim šolskim letom, ko morajo stiske reševati številne humanitarne organizacije.
Po podatek o tem, koliko preživninskih zavezancev ne plačuje preživnine, se najprej obrnemo na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »S tem podatkom ne razpolagamo,« odgovorijo in predlagajo, naj odgovor poiščemo na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu. Ta zagotavlja nadomestila preživnin, hkrati pa terja izplačana nadomestila od preživninskih zavezancev.
V avgustu je sklad nadomestilo preživnine izplačal 3155 otrokom. »Težko je oceniti, ali to odraža celotno sliko neplačevanja preživnin v državi,« povedo na skladu. Pogoj za uveljavitev pravice do nadomestila je, da preživnina v letu pred vložitvijo ni bila plačana trikrat zapored oziroma da preživninski zavezanec (v naši državi so to večinoma očetje) dolguje materi svojih otrok tri povprečne preživnine za zadnje leto. »Tako je otrokom, ki preživnine ne prejemajo, zagotovljena osnovna socialna varnost,« pojasnijo na skladu, kjer ugotavljajo, da se z neplačevanjem preživnin srečujejo tudi druge države in da je zaradi sprememb v sodobni družbi vse več ločitev.
Matere se bojijo očetov
»Socialna zakonodaja je napisana tako, da centri za socialno delo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev preživnino samodejno upoštevajo kot dohodek – tudi če je otrok morda ne prejema.«
Tjaša Tomažin Raspotnik, Zveza prijateljev mladine Moste - Polje, pove: »V sklopu naše brezplačne pravne pomoči družinam iz socialno šibkih okolij ugotavljamo, da se starš, ki mu je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo, pogosto boji drugega starša (zavezanca za plačevanje preživnine) oziroma želi zadevo rešiti čim bolj mirno. Posledično so dogovorjene preživnine, do katerih so otroci upravičeni, po naših izkušnjah velikokrat prenizke; dostikrat celo nižje od nadomestila preživnine, ki ga, če te ne plačuje preživninski zavezanec, izplačuje preživninski sklad.«
Na Zvezi prijateljev mladine Moste - Polje pa ugotavljajo še eno težavo: »Socialna zakonodaja je napisana tako, da centri za socialno delo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev preživnino avtomatično upoštevajo kot dohodek – tudi če je otrok ne prejema. Če starši preživnine ne prejemajo, morajo to dokazovati. To največkrat storijo z vloženim predlogom za izvršbo, kar pa je zanje zaradi psihičnih razlogov pa tudi zaradi kompleksnosti pravnih postopkov izjemno zahtevno. Poleg tega starši večinoma ne vedo, da se preživnina kot dohodek družine ne upošteva, če je otrok ne prejema, niti ne vedo, kako lahko dokažejo, da je ne prejemajo.«
Tudi Furs ne ve, koliko je plačnikov
Poklicala nas je bralka (njeno ime hranimo v uredništvu), ki davkariji že dve leti neuspešno dokazuje, da preživnin na svojem računu nima. Preživninski zavezanec jih »pozabi« plačati, ne pozabi pa uveljavljati davčne olajšave za otroka. Na finančni upravi so pojasnili, da
Furs ne razpolaga z evidenco vseh zavezancev, ki so po odločbi sodišča dolžni plačevati preživnino, prav tako ne s podatki o dejansko plačani preživnini. Če se starša ne sporazumeta, kdo bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega otroka, pravico prizna vsakemu do polovice in šele po pritožbi preverjajo »dejansko stanje in vsa dejstva, pomembna za pravilno in zakonito odločitev«.
Naplačevanje preživnin je po kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje, za katerega je ogrožena zaporna kazen od enega do treh let. Policija je zaradi neplačevanja preživnin lani zabeležila 176 kaznivih dejanj. Po podatkih statističnega urada sta od leta 2014 do 2019 zaporno kazen prestajala dva neplačnika preživnin.
Če znamo od neplačnikov izterjati neporavnane davke, bi bržkone zmogli izterjati tudi neplačane preživnine. Tjaša Tomažin Raspotnik pojasni: »Po naših izkušnjah je sistem precej neučinkovit. Poleg 'skrivanja' premoženja (preživninski zavezanci ga prepišejo na sorodnike in niso zaposleni) je težava tudi, da je obrazec predloga za izterjavo preživnine zelo kompliciran za izpolnjevanje. Starši ne razumejo pravnega jezika, zato ga pogosto izpolnijo nepopolno. Ko so pozvani, da ga dopolnijo, sklepa ne razumejo, zaradi česar velikokrat obupajo, predlog za izvršbo preživnine pa se zavrže. V primeru izvršbe z izvršilnimi sredstvi premičnin ali nepremičnin morajo preživninski upravičenci pogosto sami založiti sredstva za stroške postopka, kar je v enostarševskih družinah težko. Ker poleg tega pogosto ne vedo niti tega, da bi bili v tem primeru lahko upravičeni do brezplačne pravne pomoči, predlog rajši umaknejo, kot pa da bi zaradi izterjave, ki že tako ne obeta, imeli še dodatne stroške.«
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti večjih sprememb na področju preživnin ne načrtuje.
Komentarji