Na okoljskem ministrstvu zaradi mirnih protestnikov poklicali policiste

Ploščad pred stavbo ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak, so že zjutraj zasedli okoljevarstveniki, da bi znova opozorili na po njihovem mnenju nesprejemljivo namero vlade, da z zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga bodo danes obravnavali v DZ, iz postopkov pridobivanja upravnih dovoljenj za posege v prostor izloči okoljske, naravovarstvene ter nevladne organizacije in tako na stežaj odpre vrata uničevanju narave. Poleg tega namerava vlada s spremembo zakonodaje investitorjem omogočiti, da bodo lahko začeli graditi, četudi pritožbeni postopki na izdana upravna dovoljenja še ne bodo končani.



Kot pravijo organizatorji, želijo z mirnim protestom zaposlene na ministrstvu opozoriti, naj razmislijo o svojem početju, saj bodo za dostop do računalnikov, kjer se po navodilih »ministra za uničevanje okolja« dogaja kup za slovensko naravo in ljudi škodljivih reči, morali dobesedno čez telesa protestnikov.

Minister Andrej Vizjak je v nagovoru v DZ proteste pred ministrstvom povezal s sprejemanjem zakona o ohranjanju narave, ki je danes na dnevnem redu redne majske seje, in opozicijskim poslanskim skupinam očital »militantno retoriko«, ker da gre po oceni njihovih poslancev pri obravnavanem zakonu za vojno napoved ohranjanju narave in zniževanje standardov varstva okolja.



Kmalu po začetku protesta je varnostnik na ministrstvu na prizorišče poklical policiste, ki so nekatere udeležence najprej popisali, nato pa so štiri fizično odnesli in jih odpeljali na policijsko postajo. Med njimi tudi biologa in pobudnika odmevnega projekta za ohranitev rek na Balkanu Balkan River Defence Roka Rozmana. Za Delo je povedal, da so policisti osebe izpustili po približno dveh urah. Pojasnil je, da so tri osebe prejele globo v višini 583,83 evrov ena oseba pa 383,83 evrov. Za vse plačilne naloge bodo verjetno zahtevali sodno varstvo.

Rozman je pojasnil, da so se pri sedenju menjavali vsake dve uri, ob vsaki 'izmeni' pa je bilo protestnikov skupno (pred vsemi tremi vhodi) vsaj deset, največ pa jih je sočasno sedelo 19. 

»Vstopa zaposlenim nismo preprečevali, celo lepo smo se pozdravljali z dobro jutro, mnogi med njimi pa so nam celo izrazili podporo.« Ko je dodal je sporočilo akcije jasno: »Če bodo hoteli pograbiti naravo, bodo pri tem morali dobesedno hoditi preko ljudi.«



Kot je dejal Rozman, so na spletnem naslovu www.naravenedamo.si včeraj začeli podpisovati peticijo proti predlogom vlade, ki so škodljivi za naravo, in v enem dnevu zbrali skoraj 15.000 podpisov.

Koalicija s kompromisom glede nevladnikov v zakonu o ohranjanju narave

Državni zbor je danes razpravljal o spremembah zakona o ohranjanju narave, med katerimi je tudi zviševanje zahtev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Koalicijske poslanske skupine z amandmajem predlagajo še določeno rahljanje kriterijev, opozicija pa bi ta določila iz zakona s svojim amandmajem umaknila.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki sicer zanika, da bi za amandmajem stal sam, je rešitvi danes ponovno stopil v bran. »V Sloveniji še kako spoštujemo standarde, ki jih predpisuje aarhuška konvencija,« je zatrdil. »Vsaka nevladna organizacija, tudi taka, ki ima tri člane, lahko sodeluje v javni obravnavi, v javni razgrnitvi, lahko podaja svoja stališča in seveda lahko tudi pričakuje in mora dobiti odgovor na svoja stališča,« je poudaril.

Velika razlika pa je, kot je nadaljeval Vizjak, kateri nevladni organizaciji država prizna, da deluje v javnem interesu. »Mislim, da smo imeli doslej preohlapne kriterije za podelitev tega pomembnega statusa,« je dejal.



Koalicijske poslanske skupine so na pobudo SMC omenjeni amandma že na odboru dopolnile z izjemo, ki omogoča nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo ta status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.

Za sejo DZ pa je koalicija pripravila še en amandma, ki še olajšuje dostop do statusa. Tako bi morali imeti zavodi le še dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave. Pri društvih pa bi črtali zahtevo, da velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije, pač pa bi lahko bilo plačilo izvršeno in evidentirano na kakršen koli način.

»Spremembe se nanašajo le na del, ki govori o pridobitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu. Pogoji so se sprva zelo zaostrili, a smo jih z amandmaji precej omilili,« je zatrdil Jožef Horvat (NSi). Novi kriteriji bodo po njegovi oceni »dali veljavo resnim organizacijam, ki lahko s konstruktivnim delom pokažejo, da delajo dobro in jih narava resnično skrbi«. Za organizacije, ki že imajo status, da delujejo v javnem interesu, pa je zahteva le ta, da v pol leta skličejo skupščino in dokažejo članstvo.

Levica, LMŠ in SD na drugi strani predlagajo amandma, ki bi ohranil določilo, da ima vsaka nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.