Na obzorju blokada dela parlamenta

»Bo delo državnega zbora maja obstalo? Štiri opozicijske stranke (LMŠ, SD, Levica in SAB) ter poslanska skupina nepovezanih poslancev namreč zahtevajo sklic kolegija predsednika državnega zbora, na katerem predlagajo razširitev dnevnega reda in odločanje o razveljavitvi terminskega programa dela državnega zbora za maj. Vzrok za ta poziv je »presežek« mest koalicije v delovnih telesih. SMC ima namreč po odhodu treh poslancev kar 12 mest v delovnih telesih preveč, njihovi nekdanji kolegi pa ne morejo enakopravno sodelovati pri parlamentarnem delu.

»Predlagal bom razširitev dnevnega reda, o tem bo dokončno oceno sprejel kolegij. Če bi razveljavili terminski program za maj, bi to pomenilo, da redne majske seje ne bi bilo. Nobena zadeva, predvidena za obravnavo na njej, se torej ne bi izvedla. Obstaja sicer možnost, da jih koalicija uvrsti na izredno sejo,« predsednik državnega zbora Igor Zorčič odgovarja na vprašanje, ali bo delo parlamenta povsem zastalo. V zadnjih dneh ni bilo novih pogovorov za dosego dogovora o novi razdelitvi mest v delovnih telesih. V torek bo izid odvisen od glasovanja SNS in Desusa.

Vodja poslanske skupine upokojenske stranke Franc Jurša je nad predlogom blokade parlamentarnega dela presenečen. Ponavlja, da so »doto« svojemu nekdanjemu kolegu Juliju Lepu pripravili in da lahko dobi mesto v treh odborih, razen v odboru za delo, družino ter socialne zadeve, ker to področje »pokriva« Desus.

»Zaplet lahko reši samo dogovor med SMC in nepovezanimi poslanci, če pa se niso ali se morebiti celo nočejo dogovoriti, se bo zadeva seveda zapletla. A Desusa v to zgodbo ne bodo vlekli in govorili, da je zdaj od nas odvisno vse, tudi blokada dela v državnem zboru. Ker to enostavno ni res,« je odločen Jurša. Prvak SNS Zmago Jelinčič pa dodaja, da gre pri opozicijskem ravnanju za rušenje države ne glede na posledice.




 

Za opozicijo dvomljiva legitimnost

»Po marčnem izstopu štirih poslancev iz SMC in Desusa so v delovnih telesih in komisijah državnega zbora porušena razmerja med koalicijskimi in opozicijskimi poslanskimi skupinami, vladajoča koalicija ima nesorazmerno večje število glasov od dejanskega stanja razmerja moči med koalicijo in opozicijo. Zato je dvomljiva legitimnost delovanja delovnih teles in tudi njihovih odločitev,« so zapisale štiri opozicijske stranke v pozivu Igorju Zorčiču. Po njihovi oceni imata SMC in Desus skupaj 15 mest več, kot jima jih pripada. Kolegij predsednika državnega zbora je sicer že dvakrat glasoval o spremembah, a jih brez podpore koalicije ter poslanskih skupin SNS, Desusa in narodnih skupnosti ni mogel potrditi.



Opozicija meni, da gre za izigravanje ustavne ureditve in onemogočanje dela opoziciji, zato predlaga, da na sejo kolegija v torek Zorčič uvrsti še dodatno točko dnevnega reda. Če kolegij ob vnovičnem odločanju o razdelitvi mest v delovnih telesih sedanjega stanja ne bo popravil, naj se torej razveljavi terminski program dela za maj in odpovedo vse že sklicane seje delovnih teles. »Vsako zasedanje delovnih teles za pripravo na plenarno sejo je namreč nelegitimno in v nasprotju z načeli parlamentarne demokracije,« so prepričani.

Ni razloga za odstranjevanje poslancev

Igor Zorčič pa medtem ni sprejel predloga za čimprejšnjo ureditev odstranjevanja motečih poslancev s sej, kot je po incidentu s poslancem SD Matjažem Nemcem zahteval podpredsednik državnega zbora iz vrst SDS Jože Tanko. Zorčič se namreč ne strinja s Tankovim razumevanjem določb poslovnika, saj to ne more biti prepuščeno samovolji ali arbitrarnosti predsedujočega seji. »Odstranitev poslanca s seje je določena kot skrajni ukrep, ki se izreče le, če kljub dvakratnemu opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo državnega zbora. To se ni zgodilo, zato je bil izrek odstranitve poslanca očitno v nasprotju s poslovnikom,« meni Zorčič in še, da pristojne parlamentarne službe delo korektno opravljajo in nimajo ne pristojnosti ne pooblastil, da bi izvedle ukrep, ki ne upošteva poslovnika.