Pri treh mladoletnikih v Sloveniji potrdili ošpice

Na NIJZ so v zadnjih dneh prejeli prijave treh primerov ošpic pri mladoletnih osebah. Zbolela sta dva osnovnošolska otroka ter dijak srednje šole, ki proti bolezni niso bili zaščiteni s cepljenjem. Po dosedanjih podatkih primeri med seboj epidemiološko niso povezani.

Nekoč so se virusu smejali, zdaj se cepijo

Eden od obolelih se je okužil med potovanjem po državi, kjer je incidenca bolezni višja kot v Sloveniji. Drugi dve osebi v času inkubacije bolezni nista potovali in po navedbah nista imeli stikov z obolelimi osebami. Vir okužbe pri nobenem od obolelih za zdaj ni znan, so sporočili z NIJZ. 

Epidemiološka preiskava še poteka, so dodali. Šole, ki jih obiskujejo oboleli, so o pojavu bolezni obvestili. Osebe v tesnih stikih z obolelimi, ki proti bolezni niso zaščiteni, so oziroma še bodo povabili na cepljenje.

Za omejevanje širjenja okužbe in preprečevanje bolezni je ključno cepljenje, zato je izjemno pomembno, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, opozarjajo na NIJZ. Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva. Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni.

Bolezen se prenaša neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, množične prireditve.

Največje tveganje za zaplete in tudi smrt je pri dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah. Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Pri otrocih se kot zaplet lahko pojavi vnetje srednjega ušesa ali pljučnica, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.

Od okužbe do prvih znakov bolezni traja približno deset dni, lahko od sedem do 18 dni. Začetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino.

Precepljenost predšolskih otrok s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bila v letu 2022 95,8 odstotka. FOTO: Jure Eržen/Delo

Pojavljanje ošpic

Po uvedbi cepljenja v letu 1968 se je v primerjavi z obdobjem pred cepljenjem incidenca ošpic v Sloveniji bistveno zmanjšala. V letu 1974 je bila v program cepljenja uvedena revakcinacija proti ošpicam za otroke v četrtem ali petem letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe, rojene 1969. in pozneje, praviloma prejele dva odmerka cepiva proti ošpicam.

Od uvedbe cepljenja incidenca ves čas pada, razen v letih 1973, 1976/1977, 1984 in 1994/1995, ko so bili znova evidentirani prehodni epidemični skoki. V zadnjih desetletjih je bila incidenca ošpic v Sloveniji zelo nizka, od leta 2000 do 2009 pa ni bil potrjen noben primer.

Po desetih letih odsotnosti so se ošpice spet pojavile v letu 2010 s tremi prijavljenimi primeri (en vnesen – pri tujcu, dva sekundarna primera pa pri naših državljanih), šlo je za prenos v bolnišničnem okolju. V letu 2011 je bilo prijavljenih 22 primerov, od tega šest vnesenih, v letu 2012 pa dva primera ošpic pri naših državljanih, obakrat je bila bolezen vnesena iz tujine. Tudi v letu 2013 je bil prijavljen le en vnesen primer, v letu 2014 pa kar 52 primerov, od tega je bila večina (44) primerov povezanih z mednarodno razstavo psov.

V letu 2022 niso na NIJZ obravnavali nobenega primera ošpic, lani pa enega. FOTO: Valentyn Ogirenko/Reuters

V letu 2015 je bilo prijavljenih 18 zbolelih z ošpicami, večinoma je šlo za primere, povezane z vnosom iz Bosne in Hercegovine (7), v dveh primerih je šlo za vnos iz Avstrije, v preostalih primerih pa niso našli vira okužbe. V letu 2016 je bil zabeležen le en vnesen primer ošpic, v letu 2017 pa osem primerov, od tega dva vnesena iz tujine, preostali pa povezani s prvim vnesenim primerom.

Leta 2018 je bilo prijavljenih devet primerov ošpic, od tega trije vneseni (Kosovo, Srbija, Italija), preostali pa povezani s temi primeri. Leta 2019 je bilo prijavljenih 48 primerov ošpic, v letu 2020 pa še šest primerov, vsi ti in velik delež tistih iz leta 2019 so bili povezani z izbruhom na območju Kranja, ki se je začel v novembru 2019. V letu 2022 niso na NIJZ potrdili nobenega primera ošpic, lani pa enega.

Precepljenost predšolskih otrok s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je bila v letu 2022 95,8 odstotka, v letu 2021 95,3 odstotka, v letu 2020 znašala 94,3 odstotka. Precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je v Sloveniji v šolskem letu 2022/2023 znašala 88,9 odstotka, v letu 2021/2022 92,2 odstotka, v šolskem letu 2020/2021 pa 90,7 odstotka.