Neomejen dostop | že od 9,99€
Če bo vlada enostransko posegla v zakon o evidentiranju delovnega časa, ti ne izključujejo možnosti, da ne bodo pravice iskali na Sodišču EU. Minister za delo Luka Mesec jih vabi, naj se spet pogovorijo, in zavrača njihove očitke, da favorizira delodajalce, ti pa vztrajajo, da morajo strožja določila vodenja prihodov, odhodov in malic veljati zgolj za kršitelje.
Ob sprejetju zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti lansko jesen je minister za delo Luka Mesec napovedal, da ga bodo po treh mesecih revidirali in ga spremenili, če se bo izkazalo, da je to nujno. Da bodo gotovo posegli v to zakonodajo, je na vrhu gospodarstva novembra lani delodajalcem obljubil predsednik vlade Robert Golob.
Prejšnji petek je Mesec sklical sestanek, na katerem bi socialni partnerji predstavili svoja stališča, a so sindikati, še preden so se začeli pogovarjati o vsebini, srečanje protestno zapustili, ker so prepričani, da vlada favorizira delodajalce. »Ključni element socialnega dialoga je, da so socialni partnerji v njem enaki. Ko se napovedujejo spremembe tega zakona, imamo nenehno občutek, da je delodajalska stran zaradi očitno nekih separatnih dogovorov s predsednikom vlade v prednosti in da ima neka zagotovila,« je povzel Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Na petkovih usklajevanjih je med skupino delodajalcev sedel državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan. »Zdelo se je, kot da so enotna delegacija in potem je še minister za delo izkazoval očitno naklonjenost delodajalski strani. To za sindikate absolutno ni sprejemljivo. Da bi zaščitili zelo pomembno načelno enakost v socialnem dialogu, smo zapustili ta pogajanja s sporočilom, da se moramo postaviti na enako raven in biti tudi v razpravi enaki,« je poudaril Štrukelj. Njihova ključna zahteva je, da se usklajevanje sprememb zakona, če se ena stran zavzema zanje, vzpostavi tako, kot se spodobi za države, ki priznavajo socialno partnerstvo.
Ministrstvo je, kot je dejala Lidija Jerkič, predsednica Zveze zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS), pripravilo spremembe zakona brez posvetovanja s sindikati, očitno v okviru delovne skupine za odpravljanje administrativnih ovir, v kateri so zgolj delodajalske organizacije. Spomnila je, da so te izstopile iz ekonomsko-socialnega sveta, »ker se ne želijo več pogovarjati na način, ki je v tej državi ustaljen«.
»Zdi se, da gre delodajalskim organizacijam precej bolje lobiranje kot pogajanja,« je bila kritična Lidija Jerkič, ki je izpostavila, da je bil eden od razlogov, da je država lani sprejela zakon, sodba Sodišča EU, ki je državam naložila, da morajo evidentiranje delovnega časa urediti tako, da bo to jasno, točno in predvidljivo. »Če bodo nastale spremembe zakona v teh smereh, bo sindikalna stran vložila tožbo na Sodišče EU,« je napovedala.
Stališče, ki naj bi ga zagovarjali delodajalci in ministrstvo, da bi vodenje točnih ur prihodov, odhodov in odmora veljalo le za kršitelje, za sindikate ni sprejemljivo. »Inšpektorat je več let ugotavljal, da ne more nadzorovati delovnega časa in odmorov, če nima podatka o prihodu in odhodu. In potem pravijo, da bodo podatek dolžni voditi samo tisti delodajalci, ki bodo kršili zakon, pri čemer kršitve ne moreš ugotoviti, če tega podatka nimaš,« na paradoks opozarja Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam.
Minister za delo Luka Mesec je potrdil, da razmišljajo o revidiranju zakona tako, da bi bilo beleženje prihodov, odhodov in malice obvezno za kršitelje ter v primerih, ko bi to zahteval delavski kolektiv, ne pa za vse. »Evidence delovnega časa so vsa podjetja obvezana voditi od leta 2006. Če zaposleni presodijo, da je evidenca, ki jo podaja delodajalec, lažna in njihove ure niso izplačane, lahko po zakonu zahtevajo uvedbo elektronske evidence,« je utemeljil Mesec in poudaril, da ne morejo biti zaradi kršiteljev vsa podjetja pod enakim režimom. Meni, da je treba v kolektivih z urejenimi odnosi pustiti, da jih urejajo sami, v primerih, ko so ljudem pravice kršene, pa bodo »nastopili najostreje«. Še ta teden naj bi se o tem pogovoril s sindikati in znotraj koalicije.
Kaj pa očitek, da je bolj naklonjen delodajalcem? »Mislim, da je ta možnost, ali sem naklonjen delodajalcem ali sindikatom, povsem napačna. Mi se moramo pogovoriti o tem, kakšno ureditev bi v državi želeli imeti, kakšna ureditev je življenjska in kakšna ureditev ščiti pravice delavcev. Če se bomo na ta način pogovarjali, mislim, da bomo brez problema našli rešitev,« je odgovoril minister.
Za vse naj bo enako
Predstavniki delodajalcev vztrajajo, da so določila zakona neizvedljiva in da si prizadevajo za to, da bi bila bolj življenjska. »Celotne panoge se pritožujejo, zelo veliko poklicnih skupin trdi, da zanje to ni izvedljivo. Izjema bi bili radi športniki, kulturniki, novinarji, digitalni nomadi in drugi poklici, v katerih je težko opredeliti, kdaj se delo opravlja, temveč je pomembno, da je narejeno v pravem obsegu in kakovostno,« se je odzval Mitja Gorenšček, direktor Gospodarske zbornice Slovenije, in dodal, da se ne strinjajo s tem, da bi se izjeme iskalo v kolektivnih pogodbah ali drugih zakonih. Zakon mora veljati za vse enako, državni svet bo šel, z izjemo, ki so si jo zagotovili v visokem šolstvu, na ustavno sodišče. V času, ko v večini panog primanjkuje kadra in imajo delavci izbiro, je najboljši pokazatelj, da delavci ostanejo pri delodajalcu, meni Gorenšček, ki pa predlaga krepitev inšpekcije.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji