Kljub kritikam v ponedeljek evidentiranje po novem

Zakon ni namenjen omejevanju svobode ali sledenju zaposlenim, temveč zaščiti delavskih pravic in temu, da ljudje dobijo plačilo za opravljeno delo, je resorni minister Luka Mesec odgovoril na številne polemike v javnosti o novostih pri evidentiranju delovnega časa.

Nova določila bodo tako, kljub pomislekom, tudi gospodarskega ministra Matjaža Hana, in pozivom delodajalcev po zamrznitvi, v ponedeljek začela veljati, vlada pa je pripravljena čez tri mesece poseči v tiste dele zakona, ki bi se v praksi pokazali kot neživljenjski.

Dvomi, da bodo nova pravila preprečila kršitve

»To je eden od zakonov, ki je prestal vse faze potrjevanja. Nastal je v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), kjer so se tako sindikati kot delodajalci z njim strinjali, potrdila ga je vlada, zaključil se je v parlamentu in pred uveljavitvijo smo mu dali pol leta časa, ravno zato, da ne bo prišlo do takih komplikacij, kot jih vidimo ta teden,« je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti orisal pot zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga pripravljale tri vlade

Leta 2019 ga je v času Šarčeve vlade »odprla« ministrica Ksenija Klampfer, Janez Cigler Kralj ga je v obdobju Janševe vlade poslal na ESS, poleti 2022 pa mu je sedanja garnitura na ministrstvu dala pospešek ob odmevnih primerih Marinblu in Avtostop.

»Pri obeh aferah je šlo za izkoriščanje delavcev zaradi neplačevanja delovnih ur in grobih kršitev evidenc. V približno istem času se je pojavila tudi novica, da je en delavec pri nekem podizvajalcu ene od slovenskih trgovinskih mrež opravil 370 mesečnih ur. Potreba po zakonu izhaja iz dejstva, da je neplačevanje delovnega časa prva, temeljna in najpogostejša kršitev, ki jo inšpektorat zaznava na terenu,« je spomnil Mesec in dodal, da vedo sindikati povedati, da obstajajo v gradbeništvu podjetja, ki vodijo trojno evidenco – za delavca, delodajalca in za inšpekcijo.

Številne nejasnosti glede novosti pri evidentiranju

Zakon se bo uveljavil, saj ga niti ne morejo ustavljati

Od prvotne se končna verzija razlikuje predvsem po opredelitvah, kdo mora evidence voditi elektronsko. Osnovna različica je predvidevala neko centralno elektronsko evidenco, kamor naj bi vsi poslovni subjekti vpisovali delovne ure. »Precenil sem, da je to absolutno pretirano in da mora biti zakon napisan tako, da ščitimo pravice tistih delavcev, kjer imamo res problem z neplačevanjem delovnih ur,« je svoj doprinos izpostavil Mesec.

Tako je elektronska evidenca, z revizorsko sledljivostjo, obvezna za tista podjetja, kjer je inšpektorat za delo ugotovil kršitve, kot sankcijo za nespoštovanje delovnega časa in neizplačevanje ur. Lahko pa jo predlagajo tudi predstavniki zaposlenih.

Vse ostale stvari ostajajo enake, kot so že desetletja, odkar se vodijo evidence, trdi Mesec – tako glede odmorov kot, na primer, da se ne beležijo ure za direktorje, poslovodne osebe, funkcionarje in samostojne podjetnike.

Zakon se bo, kljub veliko točnim in netočnim poročilom ter nezaupanju vanj, kot se je izrazil Mesec, v ponedeljek uveljavil, saj ga niti ne morejo ustavljati. »Odprli pa bomo elektronski naslov evidence.mddsz@gov.si, na katerega nam bodo lahko vsi, tako zaposleni kot podjetja, ki bodo naleteli na težave pri izvajanju, sporočali svoje komentarje, opažanja, predloge. Naše strokovne službe bodo to pregledale. Po potrebi bomo zakon čez tri mesece spet odprli in ga popravljali,« je najavil minister in napovedal, da bo inšpektorat za delo v tem obdobju na terenu pristopal predvsem svetovalno.

Različne interpretacije, kaj bo z evidencami delovnega časa

Obrtniško-podjetniška zbornica ponovno pozvala k zamrznitvi

Smisel zakona je zaščita plačila za opravljeno delo in tako ga bomo tudi uporabljali, je še zagotovil Mesec. Glede zadržkov gospodarskega ministra Matjaža Hana pa je odgovoril, da je Han član vlade in stranke, ki je zakon potrdila.

Obrtniško-podjetniška zbornica je danes ponovno pozvala k zamrznitvi zakona, saj po njihovem mnenju prinaša dodatno birokratsko oviro in finančno breme za gospodarstvo. V praksi ga ne bo mogoče izvajati, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe ne bodo več dogajale, je prepričan predsednik OZS Blaž Cvar.

Delodajalske organizacije moti tudi diskriminatornost, da se samo za visokošolske učitelje upošteva izjema, čeprav še mnogi drugi delajo na terenu in ob različnih urah. Gospodarska zbornica vladi očita še, da je obljubljala, da bodo socialni partnerji podrobnosti usklajevali v podzakonskih aktih, a ni nikoli prišlo do takšnega srečanja.