Na lastno pobudo preklican dvig plač upravi SDH

Dvočlanska uprava SDH, ki jo sestavljata predsednik Žiga Debeljak in član Janez Tomšič, je nadzornemu svetu predlagala preklic uskladitve plač, po kateri so se prejemki obeh močno zvišali in ki je razburila tudi člane vladne koalicije. Nadzorni svet, ki sicer vztraja, da je s potrditvijo višjih plač deloval skrbno, je pobudo sprejel.

Preklic uskladitve višine plač uprave velja za nazaj od 1. aprila, ko je sprememba plač začela veljati, so sporočili iz Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Kot so zapisali, sta se predsednik in član uprave zahvalila nadzornemu svetu za profesionalno in strokovno ureditev politike prejemkov, a ob tem navedla, da ne želita, da bi glede na trenutne družbene in politične razmere ta dvig plač kakorkoli negativno vplival na uspešnost socialnega dialoga o plačah v javnem sektorju »oziroma da bi ga za doseganje svojih ciljev izrabljala katerakoli interesna skupina«.

Uprava tudi ne želi, da bi »takšna izpostavljenost SDH negativno vplivala na učinkovitost delovanja družbe in izvajanja njenih nalog, še posebej v teh zahtevnih gospodarskih okoliščinah«.

Odločitev nadzornega sveta SDH, da Debeljaku in Tomšiču odobri skoraj 50 odstotkov višjo plačo, je povzročila ogorčenje tudi v koalicijskih strankah, od koder so prišli tudi pozivi vladi, da ukrepa v vlogi skupščine upravljavca državnih naložb.

Po odločitvi nadzornega sveta bi Debeljak namesto dosedanjih 12.800 evrov bruto po novem prejemal 18.500 evrov, Tomšič pa namesto 11.500 evrov bruto 16.500 evrov. Nova politika prejemkov je začela veljati na začetku aprila.

Nadzorni svet SDH je sicer danes v sporočilu za javnost navedel, da je politiko prejemkov oblikoval »skrbno, ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin ter v skladu z dobrimi praksami na tem področju«. Nadzorniki so prepričani, da so s tem strokovno in odgovorno izvajali svoje obveznosti v okviru zakonskih nalog in pristojnosti.

Obseg dela se je povečal, uprava pa skrčila

Povzeli so tudi argumentacijo za svoje odločitve. Kot so zapisali, se je nadzorni svet po izvedbi pripojitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v prvem četrtletju letos lotil presoje primernosti organizacijske in upravljavske zasnove družbe. Hkrati je tudi prenovil politiko prejemkov poslovodstva holdinga in jo potrdil sredi marca, zahtevana razkritja pa je družba na svoji spletni strani javno objavila 1. aprila.

Navedli so, da spadajo oblikovanje politike prejemkov ter kadrovske odločitve po zakonu med temeljne naloge in pristojnosti nadzornega sveta. Ker je SDH delniška družba, nadzorni svet vse svoje odločitve sprejema samostojno, neodvisno in v interesu družbe, pri tem pa zanje tudi v celoti odgovarja, so zapisali in spomnili, da je v okviru veljavnega sistema upravljanja državnega premoženja zagotovljena ločenost nadzorne in vodstvene funkcije SDH od aktualne politike, so pa na seje vabljeni predstavniki gospodarskega in finančnega ministrstva ter parlamentarne komisije za nadzor javnih financ.

Nadzorniki so zapisali, da so pri oblikovanju politike prejemkov opravili poglobljeno analizo rasti plač v državi in SDH v zadnjih desetih letih, izvedli primerjavo plač uprave s sorodnimi družbami ter opravil analizo spremenjenih okoliščin po pripojitvi DUTB k SDH, po kateri se je obseg dela, odgovornosti in tveganj povečal, obseg uprave pa se je kljub temu skrčil s treh na dva člana. Skupno je SDH in DUTB pred pripojitvijo vodilo šest oseb.

Prejemki uprave »pomembni nižji« od primerljivih družb

Nadzorni svet SDH je v tem pregledu ugotovil, da so »bili obstoječi prejemki uprave SDH pomembno nižji od prejemkov uprav primerljivih družb, vključujoč v primerjavi s prejemki uprav družb s kapitalsko naložbo države«. Analiza je tako po navedbah nadzornikov pokazala, da je povprečna bruto mesečna fiksna plača predsednika uprave desetih največjih družb s kapitalsko naložbo države proti koncu 2022 znašala približno 23.000 evrov.

Na novo določena višina fiksnih prejemkov je bila po navedbah nadzornega sveta manjša tudi od maksimalnega mnogokratnika povprečnih plač v družbi, kot je predpisan v t. i. Lahovnikovem zakonu, čeprav ta za SDH ne velja.

Nadzorni svet je, kot je navedel, upošteval tudi »značilnosti slovenskega progresivnega davčnega sistema«. Bruto plača 18.500 evrov ob upoštevanju splošne dohodninske olajšave tako znaša neto 8575 evrov, bruto plača 16.500 evrov pa neto pomeni 7796 evrov.