Na lani poplavljenih hmeljiščih slabši pridelek

Hmelj so začeli obirati pred dobrim tednom, savinjski golding je obran že v celoti, zdaj prihaja na vrsto aurora, ki jo je na slovenskih hmeljiščih tudi največ. Letošnja letina bo podpovprečna, napovedujejo na žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). Ključni vzrok so lanske poplave ter letošnja premokra in premrzla pomlad.

Že lani so po poplavah v IHPS razlagali, da se bo vpliv poplav pokazal pozneje, izkušenj, da bi hmeljišča stala v vodi tudi po 14 dni, namreč še niso imeli. Direktor IHPS Bojan Cizej je dejal, da je tudi njih presenetilo, kaj se je zgodilo. »Tam, kjer so tla težka, ker je voda dolgo stala in težko odtekala, je zelo hudo. Nisem pa še nikoli v življenju videl pri posamezni sorti in pri istem kmetu tako različnega pridelka, na kar vpliva sestava tal.«

Infografika Delo

Ko se peljete po Savinjski dolini, je to vidno že na prvi pogled. Nekatere rastline so prišle do vrha opore, imajo obliko širokega valja. Te so zrasle na tleh, kjer je voda normalno odtekala. Na delih s težkimi tlemi so rastline revne že na pogled, številne niso zrasle niti do vrha opore. »Kadar voda zastaja, je v tleh manj kisika. Te rastline so nekako ušpičene, na njih je samo za tretjino pridelka v primerjavi z običajno letino,« je dejal Cizej.

Letina ne bo katastrofalna

Ocenjuje, da bo v Sloveniji letina sicer podpovprečna in slabša kot lani, a vseeno ne bo katastrofalna: »Bo pa na posameznih delih zelo slabo, denimo v Podgorju pri Slovenj Gradcu, kjer še nikoli niso imeli tako slabe letine.« Poleg lanskih poplav je bila tudi letos pomlad zelo mokra, voda je spet zastajala, april in maj pa sta bila prehladna. Na hmelj tudi ne vpliva dobro vročina nad 30 stopinj Celzija, kar nekaj hmeljišč je letos poškodovala toča.

Hmeljarje po neurjih in zgodnji toči prizadele še poplave

Čeprav bo pridelka manj, Cizeja skrbi, kako ga bodo sploh prodali, hmeljarji sicer približno 95 odstotkov hmelja izvozijo. »Nemci letos napovedujejo rekordno, odlično letino. To pomeni, da bodo presežki hmelja in da bo v prihodnjih letih hmelj težko prodati,« je razložil Cizej.

Prav zaradi slabega pridelka po poplavi Cizeja skrbijo tudi ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki jih načrtuje država. »Strah me je, kaj bodo za hmeljarstvo pomenili suhi zadrževalniki. S trgovinami hmelja sklepamo dolgoročne pogodbe, kjer je ključna stabilnost, da vedno lahko zagotoviš neko določeno količino hmelja. Kako bodo te tuje trgovine sprejele, da bomo hmeljišča žrtvovali za suhe zadrževalnike? Ne vem, ali se zavedamo, da slovenski hmelj predstavlja od dva do tri odstotke svetovne pridelave,« pravi.