Ker mrtvim ni mogoče soditi, bo Rupnik ostal neobsojen

Ljubljansko okrožno sodišče je ustavilo postopek zoper domobranskega generala Leona Rupnika. Predsednik senata, ki je presojal vprašanje, ali je možno začeti novo sojenje zoper po vojni usmrčenega generala, je poudaril, da po zakonu o kazenskem postopku mrtvi osebi ni mogoče soditi. S tem obdolženec velja za neobsojenega.

Okrožno sodišče je danes objavilo obrazložitve predsednika senata v tej zadevi, ki je v javnosti močno odmevala že ob januarski objavi odločitve vrhovnega sodišča, da ugodi zahtevi Rupnikovega potomca za varstvo zakonitosti, sodbo povojnega vojaškega sodišča, ki je Rupnika obsodilo na smrt, razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Predsednik sodnega senata je izpostavil 139. člen zakona o kazenskem postopku, ki določa, da v kolikor je obdolženec umrl, se kazenski postopek s sklepom ustavi, in da ta člen ne dopušča izjem. Poleg tega je bila v omenjenem primeru pritožba na obsodilno sodbo vložena le v obdolženčevo korist (pritožil se je njegov svojec, ne pa tudi tožilstvo), zakon o kazenskem postopku pa za tak primer določa, da se sodba ne sme spremeniti v škodo obdolženca.

Opozoril pa je tudi na »absurdni življenjski položaj,« v katerem bi se znašlo sodišče, tudi če bi želelo opraviti ponovno sojenje Rupniku. Ker je bil ta namreč po prvi obsodbi usmrčen, tudi v primeru za Rupnika milejše sodbe prve sankcije - usmrtitve - ne bi moglo »sanirati.« Prav tako v primeru, da bi v ponovnem sojenju potrdili vse očitke iz obtožnice, ob današnjih civilizacijskih standardih ne bi moglo izreči enake kazni, kot mu je bila izrečena v povojnem sojenju.

»Prav ta absurdni življenjski položaj dodatno govori v prid sklepu sodišča, da zoper obdolženega postopka sploh ni mogoče voditi, tudi če odmislimo, da ne obstoji način, za katerim bi lahko ustrezno zagotavljali njegove pravice, ki jih ima kot obdolženi v kazenskem postopku,« je poudaril predsednik sodnega senata.
 

Ustavno sodišče je žrtvam Rupnikovih zločinov kršilo pravico do sodnega varstva

V začetku januarja so mediji razkrili, da je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, ker tedanja sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Judovska skupnost Slovenije, Mestna občina Ljubljana in prizadeti posamezniki so sicer marca letos na ustavno sodišče vložili pritožbe zoper sodbo vrhovnega sodišča.

Upokojeni profesor prava Ljubo Bavcon je marca v imenu individualnih žrtev Rupnikovih zločinov izrazil pričakovanje in prepričanje, da bodo ustavni sodniki natančno prebrali pritožbi, preučili in pretehtali njihove argumente ter da ne bodo mimogrede pritožbi zavrgli s sklicevanjem na to, da še niso izčrpana vsa pravna sredstva. Dejansko so vsa pravna sredstva izčrpana, kajti novo odločanje ni mogoče, če je obdolženec mrtev, je dejal. Tedaj je še ocenil, da bi negativna odločitev ustavnega sodišča žrtvam Rupnikovih zločinov povsem onemogočila pravico do učinkovitega sodnega varstva. Še posebej je opozoril na kršitve človekovega dostojanstva, ki jih je zagrešila sodba vrhovnega sodišča.

Zadeva je tedaj odmevala ne le doma, ampak tudi v tujini. Že januarja je Center Simona Wiesenthala iz Jeruzalema pri slovenski veleposlanici v Izraelu ostro protestiral zaradi razveljavitve Rupnikove obsodbe. V Izraelu pa so mnenje o tej odločitvi želeli tudi od predsednika republike Boruta Pahorja.