Legendarni bežigrajski Plečnikov stadion je Europa Nostra uvrstila na seznam sedmih najbolj ogroženih spomenikov. Društvo arhitektov Ljubljana, ki je predlagalo uvrstitev na seznam, je v obrazložitvi zapisalo, da lastnik projekta Bežigrajski športni park (BŠP) načrtuje odstranitev skoraj vseh originalnih elementov in gradnjo novega stadiona. V BŠP nasprotno pojasnjujejo, da bodo upoštevali vse konservatorske zahteve, ter pričakujejo, da bo v kratkem razpisana javna razgrnitev dopolnjenega projekta.

Europa Nostra je v obrazložitvi povzela besedilo iz nominacije o odstranitvi originalnih elementov in načrtovanih novih gradnjah, kot so hotelska stolpnica, poslovni objekti in trgovski center, ob razglasitvi seznama pa se je upravni odbor Društva arhitektov Ljubljana (DAL) vprašal, ali nam mora »tujina pokazati in pojasniti, kaj imamo, ter to zaščititi pred nami samimi«. V DAL kot alternativo projektu Bežigrajskega športnega parka predlagajo klasično obnovo kulturnega spomenika, "ki bo zagotovila, da ne bo za zmeraj izginila arhitekturna mojstrovina ter pred pozidavo do danes ubranjena zelena površina".



V Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki je pred tedni izdal kulturnovarstveno mnenje, pojasnjujejo, da je Europa Nostra evropska nevladna organizacija, ki svoja mnenja izdaja predvsem v smislu idealnih razmer za ohranjanje kulturne dediščine v razviti Evropi, oni pa morajo pri vodenju postopkov in odločanju upoštevati vso veljavno slovensko zakonodajo, od odlokov do prostorskih predpisov in ostalih zakonskih določil; razmere torej »ki so v Sloveniji na področju varstva in ohranjanja kulturne dediščine daleč od idealnih«. Po izdanem mnenju zavoda mora naložbenik ob prenovi in ob strogem nadzoru ohraniti vse varovane sestavine (velika tribuna oziroma glorieta, stopniščna dela, obe mali tribuni oziroma glorieti oziroma paviljona, zidana opečnata obodna ograja, vhodno prekrito stebrišče, sedežne tribune, spominski steber z vetrnico, ohranjeni deli stare opreme in vrtno-arhitekturna ureditev).

V projektu, v katerem je poleg mestne občine Ljubljana (MOL) in olimpijskega komiteja vodilni partner Joc Pečečnik, računajo, da bo v kratkem razpisana javna razgrnitev dopolnjenega projekta, saj integralni postopek kljub menjavi vlade poteka nemoteno. V BŠP, kjer projekt vodi nekdanji minister Jure Leben, sodelovanje ocenjujejo za korektno in pričakujejo, da bo tako tudi v prihodnje. Vsak dan zamude, ko investitor ne more graditi, nastaja nepopravljiva škoda tako na stadionu kot za naložbenika, občinski in državni proračun.



Ocenjena vrednost naložbe brez 18-milijonskega komunalnega prispevka je 270 milijonov evrov. Investitor je do zdaj, ob neupoštevanju drugih stroškov, že vložil okoli 20 milijonov evrov, kar že dvanajst let in pol predstavlja mrtev kapital, mesečno pa nastajajo stroški nujnega vzdrževanja stadiona, prav tako pa še ves ta čas nastajajo visoki stroški priprave in popravkov dokumentacije. V BŠP ocenjujejo, da bo v celotnem kompleksu zaposlenih okrog osemsto ljudi s plačanimi prispevki, pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem in podobno, ki pa jih proračun ne dobi zaradi zamude pri projektu.

Europa Nostra investitorja ni obiskala

V BŠP napovedujejo, da bodo pri izboljšanem projektu, v katerem so upoštevali predloge zavoda za varstvo kulturne dediščine in drugih mnenjedajalcev, vztrajali. Na vprašanje, kako komentirajo uvrstitev na seznam ogroženih spomenikov, pojasnjujejo, da bo moral investitor nujno slediti konservatorskemu načrtu. »To bo tudi prva stvar, ki bi jo Europi Nostri predstavili, če bi nas obiskali,« sporočajo.

V ljubljanski občini so bolj ostri in neposredni. Prepričani so, da »če bi državni organi v zadnjih desetih letih sodelovale z družbo BŠP«, bi bil Plečnikov stadion že zdavnaj obnovljen in bi lahko bil uvrščen na kakšen drug seznam, na primer Unescov. Dodajajo, da je uvrstitev na seznam pobuda arhitektov, ki razvoj vidijo drugače, ob tem pa ne ponudijo realnih virov financiranja, ki bi omogočili ohranitev stadiona. Na občini poudarjajo, da sta med pobudniki te uvrstitve tudi arhitekta, ki sta pri projektu prenove Plečnikovega stadiona sama sodelovala: arhitektka Maja Ivanič je bila v žiriji, ki je soglasno izbrala projekt nemških arhitektov za prenovo kot najboljši, arhitekt Jurij Kobe pa je s svojim projektom konkuriral na tem natečaju.

Rekonstrukcija ohranjenih elementov

Ljubljanski podžupan (in urbanist) Janez Koželj dodaja, »da nikoli dokončan Plečnikov stadion po objektivnih merilih ni tako izjemna arhitektova stvaritev, da bi jo morali v celoti zavarovati in prenoviti v izvirni obliki iz leta 1924. Edina, stvarno uresničljiva rešitev prenove stadiona, ki je pretežno v zasebni lasti, je mogoča z rekonstrukcijo ohranjenih elementov izvirne arhitekture po konservatorskem načrtu in z dodajanjem novih, spremljajočih dejavnosti, s katerimi bi zagotovili delovanje in poslovanje stadiona vse leto. Rešitve na mednarodni natečaj povabljenih arhitektov iz leta 2008 so dokazale, da je takšna rešitev mogoča in sprejemljiva, medtem ko se nobena druga razmišljanja niso izkazala za izvedljiva. Namesto prizadevanj za kompromisno rešitev so se namerno spreminjali pogoji za gradnjo in zaostrovala stališča. Zato se že desetletje ohranja mrtvi tek sprtih strani in nasprotnih pogledov za oživitev spomenika, ki medtem sameva in propada.«

Prvi seznam Sedmih najbolj ogroženih (7 Most Endangered je Europa Nostra objavila leta 2014 in nato vsako drugo leto. Do zdaj so bili na seznam uvrščeni sinagoga v Subotici, Beneška laguna in zgodovinsko središče Dunaja. Med letošnjo sedmerico so poleg Plečnikovega stadiona še albansko narodno gledališče v Tirani, baročni grad Jezeří v mestu Horní Jiřetín na Češkem, grad Sammezzano v Toskani, Blok Y v vladni četrti v Oslu s freskami Pabla Picassa, termoelektrarna Szombierki v Bytomu na Poljskem in beograjska trdnjava Kalemegdan z okolico.