V nadaljevanju preberite:

Otroke na letovanjih spremljajo prostovoljci. Kot poudarja Krašna, pogoj za tovrstno prostovoljsko delo ni izobrazba, temveč polnoletnost, veselje do dela z otroki in uspešno opravljeno posebno usposabljanje, ki ga organizirajo njihova društva: »V izobraževalnem procesu jih spoznamo in presodimo, ali so sposobni skrbeti za skupino otrok. V sedmih ali desetih dneh letovanja je prostovoljec njihov oče, mama, dedek, teta in najboljši prijatelj – tega ne zmore vsak človek. V zadnjih letih se vračajo starejši prostovoljci. Ponovno se srečujemo s kolegi, ki so pomagali kot študentje, zdaj pa so njihovi otroci že odrasli in spet najdejo čas za prostovoljstvo. To nas izjemno veseli, po drugi strani pa smo zaskrbljeni, saj je z nami vedno manj mlajših prostovoljcev.« Potencialnim mlajšim prostovoljcem, ki bi se jim odločili pridružiti, Breda Krašna polaga na srce: »Pri letovanjih ne gre le za risanje nasmehov na otroške obraze, temveč tudi za pridobivanje dragocenih izkušenj, ki lahko prav pridejo v življenju nasploh, pri opravljanju poklica, ali pa, ko bodo imeli svoje otroke.«