Morda ne bo Dončić, je pa lahko Roglič

O višini otrok oziroma mladostnikov v odraslosti staršem ter radovednemu sorodstvu od zdaj ne bo več treba ugibati. Raziskovalci Instituta Jožef Stefan in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo, s katero lahko ob pomoči umetne inteligence bistveno natančneje kot doslej napovedo končno višino otroka, in to na osnovi številčnega nabora podatkov, zbranih v skoraj štirih desetletjih za potrebe športnovzgojnega kartona.

Od leta 1986, kar na naših osnovnih in srednjih šolah v okviru programa SLOfit za šolarje sistematično zbirajo podatke o višini, teži ter o več parametrih telesne zmogljivosti, so se v podatkovno bazo natekli podatki več kot 16.000 šolarjev. Novi algoritem, pojasnjujejo strokovnjaki, otrokovo rastno krivuljo s pomočjo umetne inteligence primerja z višino najbolj podobnih oseb v naboru podatkov ter informacije uporabi za napovedovanje prihodnje rastne krivulje in odrasle višine. Večjo natančnost napovedi omogočajo prav obsežni populacijski podatki od vstopa otrok, starih šest ali sedem let, v osnovno šolo, do konca srednje šole oziroma do 18. ali 19. leta.

Zapletene formule

Za izračun telesne višine, pravi prof. dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport, ni preprostih formul: »Pediatri uporabljajo centilne krivulje. To pomeni, da pogledajo, kje otrok trenutno je v populaciji, denimo, da je le deset odstotkov nižjih vrstnikov - pediatri uporabljajo za ta namen sicer britanske podatke -, in na osnovi tega sklepajo, da bo otrok tudi v odrasli dobi na istem centilu - in tako na krivulji odčitajo vrednost za odraslo dobo.« »Težava teh krivulj je,« dodaja, »da ne upoštevajo, da imajo lahko otroci v dobi odraščanja različne pospeške rasti, poleg tega pa niso narejene na naši populaciji.«

Otroci so najbolj ogroženi, rešitev je gibanje

Na rastni vzorec otroka je mogoče sklepati tudi iz rastnih krivulj obeh staršev, ki pa običajno niso preprosto dostopne, medtem ko metode, ki za oceno končne višine v odraslosti upoštevajo različne skupine podatkov, vključujejo dodatne meritve telesne višine, vključno z invazivnimi radiološkimi pregledi oziroma so jih raziskovalci zasnovali zgolj na osnovi nekaj sto posameznikov.

Razlike v metodah

Metoda, ki so jo razvili naši raziskovalci, po Jurakovih besedah primerja otrokovo rast s sto najbolj podobnimi vzorci rasti oziroma s t. i. rastno krivuljo in na tej osnovi oblikuje napoved, vključno s prikazom intervala napovedi.

Dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine SLOfit na Fakulteti za šport.  FOTO: Ales Fevzer

»Če je otrok že šel skozi obdobje pospešene rasti, je ta interval manjši,« pojasnjuje. In kdo vse lahko dostopa do »rastnih« napovedi? »Starši, ki so uporabniki aplikacije Moj SLOfit, lahko do napovedi pridejo znotraj aplikacije tako, da gredo na prikaz trenda telesne višine in tam označijo, da želijo prikaz napovedi višine. Aplikacija avtomatično vzame vse vrednosti o višini, ki so vpisane, in naredi izračun,« odgovarja dr. Jurak. Ostali lahko podatke o višini za več časovnih točk vnesejo na angleški strani SLOfit, kjer pa jih čaka nekaj več dela z vnašanjem vrednosti v obrazec.

Zakaj je vprašanje o višini otroka sploh pomembno?

Kot pravijo raziskovalci, je prvi razlog zdravstven: »Če otrok ne raste tako hitro, kot bi moral glede na percentilne tabele, ki jih uporabljajo pediatri, je morda potrebno hormonsko zdravljenje.« Po drugi strani pa, poudarjajo, višina igra pomembno vlogo pri odkrivanju športnih talentov: »Otrok, ki je nadarjen za košarko, ima ob končni višini 170 centimetrov skoraj nične možnosti, da postane naslednji Luka Dončić. Lahko pa postane Primož Roglič ali Timi Zajc.«

Po podatkih SLOfit iz 2021 najvišji šestletniki in šestletnice rastejo na Koroškem in v Posavju, najnižji pa na Gorenjskem in Goriškem.