Moravška dolina med idilo in katastrofo

Analiza zmlete čajne žličke pokaže, da je v njej ogromno težkih kovin. Tudi v zmletem (gradbenem) materialu, s katerim v Termitu sanirajo peskokop po odvzemu kremenčevega peska, so presežene vrednosti nevarnih snovi, tode te so tako kot v čajni žlički tako obdelane, da niso nevarne, je ob interpretaciji analiz sanacijskega materiala na območju nekdanjega odkopa Drtija razlagala dr. Ana Mladenovič iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije.

Stoodstotne varnosti na svetu ni, če pa je postopek obdelave in vgradnje pravilen, vpliva na okolje ni. In podtalnica, ki je celo pod glino, po navedbah Ane Mladenovič na noben način ni ogrožena. Poslovodstvo Termita in strokovnjaki so danes na konferenci za novinarje tako pojasnjevali svoj pogled na dokument, v katerem okoljska agencija (Agencija Republike Slovenije za okolje - ARSO) ugotavlja, da je prišlo do okoljske škode za tla. Na podlagi tega dokumenta je okoljski inšpektorat Termitu prepovedal sprejem in predelavo odpadkov.


 

Delovna mesta in proizvodnja niso ogroženi

Direktor Termita Anton Serianz je pojasnil, da predstavlja predelava odpadkov le tri odstotke posla, zato zagotavlja, da delovna mesta in proizvodnja nista ogrožena. Ker pa Termit živi od prodaje na trgu in je kredibilnost pomemben dejavnik, bi lahko tovrstne objave vodile do nesorazmerno velike škode. Termit ne problematizira analiz, temveč neustreznost vzorčenje in izluževanja vzorcev, kar je oboje predvidela projektna naloga, v kateri je ministrstvo za okolje in prostor navedlo, da se za izdelavo izluževalnih testov odvzame porušene vzorce in ne neporušenih, kakor bi bilo po mnenju stroke potrebno. V Termitu so na to neuspešno opozarjali že v začetku leta, je povedal Anton Serianz. Iz poročila tudi ni razvidno, kdo je avtor interpretacije.

Da vgradnja sanacijskega materiala poteka na ustrezen način potrjujejo tudi analize bližnjega potoka Stražica, v Termitu pa pripominjajo, da je tudi pri vrednotenju kemijskih analiz vzorcev vode Arso uporabil napačne mejne vrednosti za merilna mesta, kjer ne gre za neposredno odvajanje v vodotok. "Če bi upoštevali pravilne mejne vrednosti so vsi analizirani parametri v dovoljenih koncentracijah," navajajo v Termitu. 



»Računamo, da so naši argumenti dovolj močni, da bo Arso spoznal svojo zmoto. Računamo, da se bodo te stvari uredile in da bo Arso priznal, da nam je bila povzročena škoda,« je dejal Anton Serianz. »Sicer pa smo podjetje, ki živi od trga, in bomo zaščitili vse svoje interese.«

Na ministrstvu za okolje in prostor primera zaradi tekočega upravnega postopka ugotavljanja okoljske škode po navedbah STA ne morejo komentirati.

Termit ne odlaga nevarnih odpadkov, sprejema odpadke in jih reciklira v gradbene izdelke, je pojasnjevala Ansa Mladenovič. Z njimi potem po točno določenem postopku polni peskokop. Torej gre dejansko za nizko gradnjo, tako kot so ceste ali kanali. In gradbenih izdelkov v katerih so sestavine stabilne in se ne razgrajujejo, se ne ocenjuje z merili za naravna tla. S temi je gradbeni izdelek le prekrit - in v njih ni nevarnih snovi, kar so potrdile tudi vse inšpekcije.

Torej gre dejansko za nizko gradnjo, tako kot so ceste ali kanali. In gradbenih izdelkov v katerih so sestavine stabilne in se ne razgrajujejo, se ne ocenjuje z merili za naravna tla. S temi je gradbeni izdelek le prekrit - in v njih ni nevarnih snovi, kar so potrdile tudi vse inšpekcije. Na tako saniranem izkopu Drtija tudi ne bodo pridelovali hrane, predvidene so rekreacijske površine. Na pripombo, da so bile najdene tudi varovalke, sijalke in podoben material, pa drugega odgovora, da imajo zanje naravovarstveno dovoljenje in da plastenke ter drug material lahko odvrže kdorkoli, ni bilo slišati.

Ob koncu konference za novinarje se je iz občinstva oglasila izr. prof. dr. Ana Petkovšek z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter ob primerjavi, da če nekoga boli modrostni zob, ne gre k otroškemu zobozdravniku, se tudi pri ocenjevanju gradbenih ali rudarskih objektov uporabljajo področju primerni predpisi. 
 

Župan Balažic: »Cona somraka«

Župan občine Moravče Milan Balažic je spremljal novinarsko konferenco po spletu in bil »zgrožen, v coni somraka«, češ da Termit živi »od bolezni in krvi Moravčanov.« »Narava je zastrupljena, gre za okoljski kriminal, takih strokovnjakov, ki so na plačilni listi Termita pa ne potrebujemo.« Župan nobenemu ne verjame niti besede in sprašuje, zakaj tega materiala ne odlagajo doma. Gre za »popolno nezaupanje do Termita in do strokovnjakov. Edina resnica pa je, da ima podjetje še vedno vsa okoljevarstvena dovoljenja«.



V Moravčah sami nadzorujejo deponijo Drtija, na katero še vedno vozijo tovornjaki in »poskušajo prikriti svojo dejavnost. Nevarne snovi so le pripeljali, raztrosili, skrili. Zahtevamo sanacijo, ki naj jo plača Termit.« Župan se boji sodov s fenolom, ki jih lahko odkrije samo radar. Poiskati jih je treba, da ne bo prišlo do ekološke katastrofe. O njihovem obstoju imajo »več kot deset prič in natančno vemo, kje so sodi in kdaj so jih zakopali.«

»Hobotnica se brani, ker so dobički enormni.« Župan zahteva, da se Termitu trajno odvzame okoljevarstveno dovoljenje in napoveduje, da »novih tovornjakov z nevarnimi odpadki v Moravčah ne bo več. Če bo treba, bomo to preprečili s svojimi telesi.«