»Mladim zapustimo tisto, česar mi nočemo izgubiti«

Otok, Metlika – V Otoku je potekala spominska slovesnost ob 75. obletnici osvoboditve 87 zavezniških vojakov z delovišča Ožbalt pod Pohorjem, ki so nato v spremstvu partizanske vojske prepešačili dobrih 250 kilometrov dolgo pot do Bele krajine, od koder so jih zahodni zavezniki z letali prepeljali v Bari. Med njimi je bil tudi Avstralec Ralph F. Churches, ki je o tem dogodku napisal knjigo z naslovom Vranov let v svobodo.

V spomin na to manj znano epopejo iz NOB je mariborski tekač Robert Kereži v štirih dneh pretekel 287 kilometrov od Ožbalta do Otoka in približno 500-glava množica ga je navdušeno pozdravila. »Ljudje so pomagali popolnim tujcem in tako tvegali svoja življenja, kar je zelo aktualno, če vso stvar prenesemo v današnji čas. V svetu še vedno divjajo vojne, ljudje zapuščajo svoje domove in pot jih v zadnjem času vodi tudi skozi Slovenijo.



Morda je med njimi tudi kakšen vran, ki bo nekoč napisal zgodbo, kako dobrosrčni ljudje živijo v Sloveniji,« je ob koncu svoje tekaške poti povedal Kereži.



Darko Zevnik, metliški župan, je prepričan, da je Otok humana zgodba o reševanju človeških življenj. »Poleg velikih zmag zavezniških vojakov so tudi zgodbe, ki so povezovale narode, in prav to predstavlja epopeja Vranov let,« je povedal Zevnik.

Prekarstvo se mora umakniti

Marijan Križman, novi predsednik ZZB za vrednote NOB, ki je v četrtek na čelu 40.000-članske organizacije zamenjal Tita Turnška, je povedal, da so zavezniki po prepričanju zgodovinarja Matije Žganjarja med vojno prepeljali z Otoka v Bari več sto ranjenih partizanov in več kot 2000 mater z otroki ter starcev. Na Slovenskem so partizani pred okupatorji in domačimi izdajalci rešili 439 britanskih vojnih ujetnikov in 806 letalcev, od tega 689 Američanov, 115 Britancev in dva Sovjeta. Vranov let je spomin na junaštvo partizanov in domačinov, ki so ubežnikom tudi za ceno svojega življenja nudili hrano in zatočišče.



Govornik je komentiral tudi dogajanje v današnji družbi, ko nekateri odkrito nosijo simbole fašizma in nacizma in njihovih zapriseženih sodelavcev.

»Tudi v drugih državah je vse več skupin, ki se identificirajo z nacizmom in njegovo ideologijo, ki temelji na sovraštvu do tujcev in drugače mislečih družbenih skupin. Zanimivo, da sta nacizem in fašizem v Nemčiji in Italiji, od koder pravzaprav izvirata, z zakonom prepovedana. Nikoli več nacifašizma, nikoli več vojne in sovraštva. O tem so bili po drugi svetovni vojni ljudje prepričani in tudi dolgo so v tem prepričanju živeli, misleč, da so se vsi narodi iz tega zla nekaj naučili.



Žal se niso,« je prepričan Križman. Po njegovem je naloga sedanje generacije, da mladim posredujejo vrednote, ki temeljijo na domoljubju, zgodovinski resnici in na tem, kar so nam predniki zapustili kot veliko moralno dediščino boja za svet enakih možnosti. »Še vedno imamo pravice do zdravstva, pokojnin in dela, čemur se mora umakniti prekarstvo, ki ga v preteklosti nismo poznali. Mladim moramo zapustiti tisto, česar mi nočemo izgubiti.«