Mladi talenti: računalničarji, kemiki, naravoslovci ...

»Moja rolka je hitrejša od vseh, ki so trenutno na prodaj, prevozi lahko vsak klanec,« je svoj izdelek predstavil Luka Žagar z osnovne šole Ledina ter z njo zakrožil pred Cankarjevim domom. Tam je bila v soboto zvečer razglasitev Zotkinih talentov, najboljših udeležencev na državnih tekmovanjih, ki jih med šolskim letom pripravlja Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS).

Zveza prireja tekmovanja v računalništvu, biologiji, kemiji, naravoslovju, konstruktorstvu in tehnologiji obdelave materialov, modelarstvu, logiki in celo kmetijstvu. Na teh je letos sodelovalo okoli 60.000 otrok in mladih; 1402 sta prejela srebrno, 712 pa zlato priznanje. Kar 36 je bilo dvojnih nagrajencev in pet nagrajencev s priznanjem na treh ­področjih.

Najdrznejši mladi konstruktor

Luka Žagar z osnovne šole Ledina je zmagal na državnem tekmovanju v konstruktorstvu. Izdelal je električno rolko, ki drvi 50 kilometrov na uro. »Z enim samim polnjenjem je mogoče prevoziti do sedemdeset kilometrov,« je povedal mladi izumitelj. Vsak sestavni del je naredil sam. »Izdelal sem litij-ionsko baterijo, ohišje baterije, kalup za ulivanje koles, daljinec za pospeševanje in zaviranje ter desko.«

Da je njegova rolka zares hitra, potrjujejo številke. Dva motorja proizvajata osem kilovatov moči, kar je precej v primerjavi z najzmogljivejšimi električnimi kolesi, ki proizvedejo največ štiri kilovate. Čeprav je bil Luka Žagar lani zelo zaseden s šolo, tekmovanji in rolko, se je v okviru Zavoda Kersnikova lotil tudi novih projektov, kot sta izdelava Roverjevega vozila za vesoljsko raziskovanje in drona s štirimi rotorji, ki je z vgrajenimi senzorji sposoben sam leteti od točke A do B.

V Sloveniji smo zadovoljni že z medaljo

V Cankarjevem domu sta bila tudi Natan Dominko Kobilica z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko ter Urban ­Mežnar, dijak tehniške gimnazije Vegova Ljubljana, ki sta zastopala Slovenijo na največjem znanstvenem tekmovanju za srednješolce, Intelovem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike (Intel Isef) v Phoenixu. Tovrstna tekmovanja so tudi karierna priložnost, saj projekte ocenjujejo znanstveniki z vodilnih univerz in podjetij.

»Seznanili smo se s strokovnjaki iz tehnološkega podjetja Intel, bili so navdušeni nad našim delom. Nič ni boljšega kot spoznati nekoga, ki se ukvarja s področjem, ki te zanima,« je bil navdušen Urban Mežnar. S projektom Nedokumentirani ukazi v mikroprocesorjih si je prislužil štipendijo na prestižni ruski univerzi Innopolis. Natan Dominko Kobilica je za projekt Lasersko pospeševanje snovi prejel nagrado v znesku tisoč dolarjev. »V ZDA so tudi za zasluge na znanstvenih tekmovanjih predvidene denarne nagrade, medtem ko smo v Sloveniji zadovoljni že z zlato medaljo.«

Vrhunski na vsakem tekmovanju

O razlikah med slovenskimi in tujimi tekmovalci smo se pogovarjali z Mijo Kordež, vodjo tekmovanj iz znanja in modelarstva. »V Sloveniji imamo drugačen sistem. Naše ekipe se že prej poznajo, vsak tekmovalec ve, na koga se lahko zanese pri nalogah. V tujini je drugače: mladi se spoznajo šele na tekmovanjih, težje sestavijo ekipe,« je povedala.



Za nekatere države so tovrstna tekmovanja zelo pomembna. »Imajo veliko več priprav, pri tem izstopa na primer Rusija. Otroke tam urijo vse leto,« je dejala. »Mi si tega ne želimo. Hočemo, da bi otroci uživali v reševanju nalog. Ne obremenjujemo jih z nagradami, a smo veseli, če prinesejo nazaj kakšno medaljo. Glede na to, koliko v Sloveniji vložimo v tekmovanja v primerjavi s preostalimi državami, so naši mladi zares vrhunski. Na vsaki olimpijadi dobimo vsaj eno ­kolajno.«